Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (1.068-1.092)



  1.      apostólstvo  -a s (ọ̑) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
  2.      aprióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema; apriorne in izkustvene metode; njihova trditev je apriorna
  3.      aréka  -e ž (ẹ̑) bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu
  4.      argó  -ja tudi argót -a [argo -ja] m (ọ̑) knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon
  5.      arhiepískop  -a m () v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij
  6.      arhieréj  -a m (ẹ̑) v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja
  7.      arhimandrít  -a m () v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
  8.      Arhimédov  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, oporateh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej
  9.      arhiprézbiter  -ja m (ẹ̑) rel. naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti
  10.      aristokracíja  -e ž () v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija
  11.      aristokrát  -a m () v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
  12.      arkáda  -e ž () 1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu // mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami 2. šport. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado
  13.      arménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik; armenska literatura ♦ rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev
  14.      arzenál  -a m () 1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike // tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala ◊ voj. vojna luka z orožarno in delavnicami
  15.      asfaltírati  -am nedov. in dov. () polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali asfaltíran -a -o: asfaltirana cesta; asfaltirano igrišče
  16.      asfodél  -a m (ẹ̑) bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata // v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje
  17.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanjebiol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
  18.      asistírati  -am nedov. () strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju asistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki
  19.      asociatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces; asociativno doživljanje; asociativno povezovanje dogodkov; uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi ◊ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijami asociatívno prisl.: asociativno se spomniti
  20.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
  21.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
  22.      aspiráta  -e ž () lingv. s pridihom izgovorjen glas
  23.      aspirírati  -am nedov. in dov. () knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom
  24.      astrálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles 2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa // ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
  25.      aškenáz  -a m () Žid iz srednje ali vzhodne Evrope

   943 968 993 1.018 1.043 1.068 1.093 1.118 1.143 1.168  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA