Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (101-125)



  1.      homofoníja  -e ž () muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava: skladba v homofoniji
  2.      homofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homofonijo: homofonska skladba / homofonski zvok
  3.      homogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali
  4.      homogenizírati  -am nedov. in dov. () delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko
  5.      homogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost
  6.      homológen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homologijo; istoroden, istoizvoren: homologen pojav ◊ biol. homologni organi organi istega nastanka in iste zgradbe, a z različnimi funkcijami; geom. homologni stranici stranici, ki imata glede na okolje enako lego; kem. homologna spojina vsaka od spojin homologne vrste; homologna vrsta vrsta podobnih spojin, ki se med seboj razlikujejo samo po tem, da ima vsaka naslednja po eno določeno atomsko skupino več v verigasti molekuli
  7.      homologíja  -e ž () knjiž. enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo, istorodnost: ugotoviti homologijo
  8.      homoním  -a m () lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica
  9.      homonímen  -mna -o () pridevnik od homonim: homonimna raba besed
  10.      mo sápiens  mo sápiensa m (ọ̑-) antr. človek od zadnje poledenitve dalje
  11.      homoseksuálec  -lca m () kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola
  12.      homoseksuálen  -lna -o prid. () spolno nagnjen do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos
  13.      homoseksuálnost  -i ž () spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo
  14.      homòt  -ôta m ( ó) zastar. goščava, ščavje: gost vodni homot
  15.      homotáti  -ám nedov.) star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi
  16.      homotétičen  -čna -o prid. (ẹ́) geom. podoben v perspektivni legi: homotetični lik; homotetična figura
  17.      homotípen  -pna -o prid. () biol., v zvezi homotipni organ vsak od dveh zrcalno enakih organov desno in levo v telesu
  18.      homozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z enakima genoma: homozigotni individuum; homozigotna jajčna celica
  19.      homúlica  -e ž (ú) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti, Sedum: debelolistna homulica // nav. mn. rastline z debelimi, mesnatimi listi, Crassulaceae
  20.      homúnkulus  -a tudi -la m () 1. po verovanju alkimistov umetno narejeno majhno bitje človeških oblik z nadnaravno močjo: poskušali so ustvariti homunkulusa v retorti 2. slabš. majhen, suh človek: homunkulus je pogledal izza pulta
  21.      nati  -am nedov. (ọ̑) strojn. gladko brusiti notranjost valjev pri motorjih z notranjim zgorevanjem
  22.      nda  -e ž (ọ̑) avtomobil, motorno kolo japonske tovarne Honda: voziti se s hondo
  23.      honorácior  -óra in -órja mọ̑) nav. mn., zastar. naslov vplivnega in navadno premožnega človeka kakega kraja: na zabavo so bili povabljeni vsi honoraciori
  24.      honorár  -ja m (ā) 1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev: dobiti, plačati honorar; pogajati se za honorar; visok honorar; honorar za članek / avtorski honorar; odvetniški, zdravniški honorar 2. plačilo za delo, navadno umsko, ki ni vezano na redno delovno razmerje: honorar za predavanja na večerni šoli
  25.      honorárec  -rca m () pog. honorarni sodelavec ali uslužbenec: honorarci predavajo na večerni šoli; honorarec v računovodstvu

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA