Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hitrostrelka (2)

1.      hitrostrélka  -e ž (ẹ̑) knjiž. orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; brzostrelka ♪
2.      hitro...  prvi del zloženk nanašajoč se na hiter: hitrobežen, hitrorezen, hitrostrelka ♪