Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
hi (7-31) 
- híben -bna -o prid. (ȋ) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja ♪
- hibernácija -e ž (á) med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo ♪
- hibískov -a -o (ȋ) pridevnik od hibiskus: hibiskovi rožnati cveti; hibiskov grm ♪
- hibískus -a tudi -íska m (ȋ) bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus ♪
- híbnost -i ž (ȋ) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila ♪
- hibríd -a m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom ♪
- hibríden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila ♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic ♪
- hibridizácija -e ž (á) biol. križanje, zlasti rastlin: s hibridizacijo so vzgojili odpornejše rastline ♪
- hibrídka -e ž (ȋ) ženska oblika od hibrid ♪
- hibrídnost -i ž (ȋ) biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze // sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin ♪
- hidálgo -a m (ȃ) v fevdalni Španiji nižji plemič: ponosen španski hidalgo ♪
- hídra -e ž (ȋ) v grški mitologiji vodna kača z devetimi glavami: boji herojev s hidrami / ekspr., z oslabljenim pomenom hidra fašizma, kontrarevolucije ◊ zool. majhen sladkovodni polip, ki živi v sožitju z algami, Chlorohydra viridissima ♪
- hidránt -a m (ā) naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode: gasilci so priključili cevi na hidrant; cestni, požarni, vrtni hidrant ♪
- hidránten -tna -o (ȃ) pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica ♪
- hidrát -a m (ȃ) kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata ♪
- hidratácija -e ž (á) kem. vezanje spojin z vodo v hidrate: hidratacija cementa / hidratacija ionov ♪
- hidratírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. vezati spojine z vodo v hidrate: hidratirati oksid v kislino hidratíran -a -o: hidratirana sol kristalna sol, ki vsebuje kristalno vodo ♪
- hidratizácija -e ž (á) kem. hidratacija: proces hidratizacije ♪
- hidratizírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. hidratirati: nežgana glinica na zraku hidratizira ♪
- hidrávličen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično ♪
- hidrávlik -a m (á) strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik ♪
- hidrávlika -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki ♪
- hidrazín -a m (ȋ) kem. brezbarvna, kadeča se tekočina, ki se uporablja zlasti kot sestavina raketnega goriva in kot reducent ♪
- hidríd -a m (ȋ) kem. spojina vodika z drugim elementom: kalcijev hidrid ♪
- hidríranje -a s (ȋ) glagolnik od hidrirati: hidriranje apna / hidriranje premoga ♪
1 7 32 57 82 107 132 157 182 207 
