Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
hi (626-650)
- šahírati -am nedov. (ȋ) 1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati 2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi ♪
- šahíst -a m (ȋ) kdor igra šah: slovel je kot dober šahist; prvenstvo mladih šahistov ♪
- šahístka -e ž (ȋ) ženska, ki igra šah: mednarodni turnir šahistk ♪
- tahigrafíja -e ž (ȋ) biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija ♪
- tahikardíja -e ž (ȋ) med. pojav, da srce utripne v minuti večkrat, kot je normalno: bradikardija in tahikardija ♪
- tahiméter -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit ♪
- tahinírati -am nedov. (ȋ) nižje pog. lenariti, ne delati: samo tahinirajo, delo pa čaka ♪
- táhion in tahión -a m (ȃ; ọ̑) fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih ♪
- tehíniti -im [tǝh] nedov. (í ȋ) nar. zahodno potuhnjeno se vesti, pritajevati se: mrmral je nad neposlušnimi ljudmi, ki tehinijo; kaj se tehiniš, povej ♪
- trahít -a m (ȋ) petr. bela ali svetlo siva predornina, navadno zrnata: plasti trahita; trahit in andezit ♪
- trihína -e ž (ȋ) zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo, Trichinella: ličinke trihine ♪
- trihínast -a -o prid. (ȋ) ki ima trihine: trihinasto svinjsko meso ♪
- trihinéla -e ž (ẹ̑) zool. trihina: odkriti trihinele v črevesju ♪
- trihinelóza -e ž (ọ̑) med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin: zboleti za trihinelozo ♪
- trihinelózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trihinelozo: trihinelozna žival / trihinelozna svinina trihinasta ♪
- trihinóza -e ž (ọ̑) med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin: zboleti za trihinozo ♪
- trihinózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trihinozo: trihinozni bolnik / trihinozno meso trihinasto ♪
- trôhica -e ž (ó) manjšalnica od troha: porabila je zadnjo trohico moke / niti trohice prahu ni na policah prav nič / vlili so jim trohico upanja / trohico vplivati na kaj ∙ ekspr. niti trohice nismo razumeli prav nič ♪
- uhitéti -ím dov., uhítel (ẹ́ í) star. 1. ujeti: uhiteti tatu / bal se je, da jih uhiti nevihta, noč // prehiteti: vse kosce je uhitel / hotela je nekaj reči, pa jo je oče uhitel 2. uiti, zbežati: uhitela sta skozi zadnja vrata ♪
- váruhinja -e ž (ȃ) 1. ženska, ki varuje, neguje (tujega) otroka, (tuje) otroke: najti otroku varuhinjo / v oglasih iščemo varuhinjo za osemmesečnega otroka // ženska, ki se poklicno ukvarja z varovanjem otrok; varuška: varuhinje v otroških vrtcih / seminar, tečaj za varuhinje 2. nav. ekspr. ženska, ki kaj varuje: danes je za varuhinjo hiše / svečenice so bile varuhinje svetega ognja / država naj bo varuhinja državljanov ♪
- vehíkel -kla m (í) zastar. 1. prevozno sredstvo, vozilo: proučevati nekdanje vehikle; odpeljati se z vehiklom 2. sredstvo, pripomoček: jezik ni samo vehikel za sporočanje ♪
- vzhíčen -a -o prid. (ȋ) knjiž. prevzet, navdušen: biti vzhičen od lepote narave, nad uspehom koga / vzhičen glas, vzklik vzhíčeno prisl.: vzhičeno govoriti ♪
- vzhíčenje -a s (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenje: vzhičenje ob uspehu / videti vzhičenje na obrazu koga / govoriti z vzhičenjem ♪
- vzhíčenost -i ž (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenost: vzhičenost mine, prevzame koga; vzhičenost nad lepoto pokrajine / ljubezenska vzhičenost / govoriti z vzhičenostjo ♪
- vzhít -a m (ȋ) zastar. prevzetost, navdušenje: zadrhteti od vzhita / videti vzhit v očeh koga ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726