Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hi (626-650)



  1.      šarati  -am nedov. () 1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati 2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi
  2.      šast  -a m () kdor igra šah: slovel je kot dober šahist; prvenstvo mladih šahistov
  3.      šastka  -e ž () ženska, ki igra šah: mednarodni turnir šahistk
  4.      tahigrafíja  -e ž () biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija
  5.      tahikardíja  -e ž () med. pojav, da srce utripne v minuti večkrat, kot je normalno: bradikardija in tahikardija
  6.      tahiméter  -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit
  7.      tahinírati  -am nedov. () nižje pog. lenariti, ne delati: samo tahinirajo, delo pa čaka
  8.      hion  in tahión -a m (; ọ̑) fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih
  9.      teniti  -im [tǝh] nedov.) nar. zahodno potuhnjeno se vesti, pritajevati se: mrmral je nad neposlušnimi ljudmi, ki tehinijo; kaj se tehiniš, povej
  10.      trat  -a m () petr. bela ali svetlo siva predornina, navadno zrnata: plasti trahita; trahit in andezit
  11.      trina  -e ž () zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo, Trichinella: ličinke trihine
  12.      trinast  -a -o prid. () ki ima trihine: trihinasto svinjsko meso
  13.      trihinéla  -e ž (ẹ̑) zool. trihina: odkriti trihinele v črevesju
  14.      trihinelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin: zboleti za trihinelozo
  15.      trihinelózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trihinelozo: trihinelozna žival / trihinelozna svinina trihinasta
  16.      trihinóza  -e ž (ọ̑) med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin: zboleti za trihinozo
  17.      trihinózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trihinozo: trihinozni bolnik / trihinozno meso trihinasto
  18.      trôhica  -e ž (ó) manjšalnica od troha: porabila je zadnjo trohico moke / niti trohice prahu ni na policah prav nič / vlili so jim trohico upanja / trohico vplivati na kaj ∙ ekspr. niti trohice nismo razumeli prav nič
  19.      uhitéti  -ím dov., utel (ẹ́ í) star. 1. ujeti: uhiteti tatu / bal se je, da jih uhiti nevihta, noč // prehiteti: vse kosce je uhitel / hotela je nekaj reči, pa jo je oče uhitel 2. uiti, zbežati: uhitela sta skozi zadnja vrata
  20.      váruhinja  -e ž () 1. ženska, ki varuje, neguje (tujega) otroka, (tuje) otroke: najti otroku varuhinjo / v oglasih iščemo varuhinjo za osemmesečnega otroka // ženska, ki se poklicno ukvarja z varovanjem otrok; varuška: varuhinje v otroških vrtcih / seminar, tečaj za varuhinje 2. nav. ekspr. ženska, ki kaj varuje: danes je za varuhinjo hiše / svečenice so bile varuhinje svetega ognja / država naj bo varuhinja državljanov
  21.      vekel  -kla m (í) zastar. 1. prevozno sredstvo, vozilo: proučevati nekdanje vehikle; odpeljati se z vehiklom 2. sredstvo, pripomoček: jezik ni samo vehikel za sporočanje
  22.      vzčen  -a -o prid. () knjiž. prevzet, navdušen: biti vzhičen od lepote narave, nad uspehom koga / vzhičen glas, vzklik vzčeno prisl.: vzhičeno govoriti
  23.      vzčenje  -a s () knjiž. prevzetost, navdušenje: vzhičenje ob uspehu / videti vzhičenje na obrazu koga / govoriti z vzhičenjem
  24.      vzčenost  -i ž () knjiž. prevzetost, navdušenost: vzhičenost mine, prevzame koga; vzhičenost nad lepoto pokrajine / ljubezenska vzhičenost / govoriti z vzhičenostjo
  25.      vzt  -a m () zastar. prevzetost, navdušenje: zadrhteti od vzhita / videti vzhit v očeh koga

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA