Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hi (551-575)

551.      pohitévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. hiteti: ves dan pohiteva po kuhinji; pohitevati iz kraja v kraj; pohitevati za kom; zelo je pohiteval, da bi prišel še pred mrakom / dnevi pohitevajo / pohitevati z delom ● knjiž. njegova ura pohiteva prehiteva ♪
552.      pohítriti  -im dov., pohítren (ȋ ȋ) knjiž., redko pospešiti: pohitriti korak / to zdravilo pohitri prebavo ♪
553.      polihístor  -ja m (ȋ) poznavalec mnogih področij, strok: bil je polihistor; čas polihistorjev je že minil ♪
554.      polihístorski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri polihistorju: polihistorsko znanje ♪
555.      polihístorstvo  -a s (ȋ) poznavanje mnogih področij, strok: njegovo nagnjenje k polihistorstvu ♪
556.      potehíniti  -em [tǝh] dov. (í ȋ) nar. potihniti: veter je potehinil potehíniti se nar. zahodno potuhniti se, potajiti se: zavpil ji je, naj se potehine ♪
557.      potepúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od potepuh: potepuhi in potepuhinje ♪
558.      požerúhinja  -e ž (ū) slabš. požrešna ženska: velika požeruhinja je, nikoli ji ni dovolj ♪
559.      predhíšen  -šna -o prid. (ȋ) ki je, se nahaja pred hišo: predhišni prostor ♦ vrtn. predhišni vrt ♪
560.      predhíšje  -a s (ȋ) knjiž. prostor pred hišo: tlakovano predhišje ♪
561.      prêhistóričen  -čna -o prid. (ȇ-ọ́) knjiž. predzgodovinski: prehistorično kurišče / prehistorični človek ♪
562.      prehistóričen  -čna -o prid. (ọ́) preveč historičen: romanu škodi prehistorična obdelava ♪
563.      prehítek  -tka m (ȋ) knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro // glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov ◊ šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd ♪
564.      prehitênje  -a s (é) knjiž. glagolnik od prehiteti: pri prehitenju se je spotaknil in padel / križanje in prehitenje vlakov ♪
565.      prehíter  -tra -o prid. (í ȋ) preveč hiter: prehiter je, da bi ga lahko dohiteli / prehitra hoja / prehitra in nepremišljena ženitev prehítro prisl.: prehitro govoriti; čas prehitro teče ♪
566.      prehitéti  -ím dov., prehítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel 3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom // pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov ● ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom prehitéti se ekspr. 1. prenagliti se: vse prej premisli, nikoli se ne prehiti 2. preveč hiteti: ni se bati, da bi se prehitel ♪
567.      prehiteváč  -a m (á) knjiž. avtomobilist, ki (rad) prehiteva: na cestah so najbolj nevarni prehitevači ♪
568.      prehiteválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehitevanje: prehitevalni pas / prehitevalna hitrost ♪
569.      prehitévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prehitevati: nepravilno, prepovedano prehitevanje; prehitevanje po desni strani / prehitevanje v rasti, razvoju / prehitevanje dogodkov, možnosti / prehitevanje konfliktov preprečevanje ♪
570.      prehitévati  -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti prehitévati se 1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede prehitévan -a -o: prehitevano vozilo ♪
571.      prehitévček  -čka m (ẹ̑) knjiž., redko prezgodaj rojen otrok: prehitevčka so za silo oskrbeli ♪
572.      prihitéti  -ím dov., prihítel (ẹ́ í) hitro priti: nekaj ljudi je prihitelo na ulico / ribe so prihitele k plavajočemu koščku kruha hitro priplavale ● v stiski so mu zmeraj prihiteli na pomoč pomagali ♪
573.      prohibícija  -e ž (í) jur. prepoved izdelovanja, prodajanja in pitja alkoholnih pijač: zakon o prohibiciji / delna, jutranja prohibicija ♪
574.      prohibicíjski  in prohibícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na prohibicijo: prohibicijski ukrepi / prohibicijski zakon ♪
575.      prohibicioníst  -a m (ȋ) pristaš prohibicije: postati prohibicionist ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651