Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
hi (532-556)
- nihilízem -zma m (ȋ) nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote: pristaš nihilizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: med mladimi se je širil nihilizem / idejni, kulturni, moralni nihilizem ♦ filoz. filozofski nihilizem ki zanikuje možnost spoznanja kakršnekoli resnice ♪
- obhíšen -šna -o prid. (ȋ) ki je, se nahaja ob hiši: obhišni vrt ♪
- oderúhinja -e ž (ū) ženska oblika od oderuh: brezsrčna oderuhinja ♪
- odhitéti -ím dov., odhítel (ẹ́ í) hitro oditi: odhitela je iz sobe; odhiteti na vrt / lastovke so odhitele na jug hitro odletele / avtomobil je odhitel proti mestu hitro odpeljal ♪
- ohíšje -a s (ȋ) 1. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave: rezljano ohišje stenske ure; ohišje za radijski aparat / starinska ohišja trgovin // del stroja, navadno zunanji, ki povezuje, drži notranje dele; okrov: ohišje motorja 2. zastar. zemlja, prostor okrog hiše: kupil je nekaj arov ohišja ♪
- ohíšnica -e ž (ȋ) v nekaterih socialističnih državah zemlja, ki jo ima zadružnik za osebno obdelavo: odmeriti ohišnico ♪
- oligárhičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na oligarhe ali oligarhijo: oligarhična vlada / oligarhična ureditev ♪
- oligarhíja -e ž (ȋ) polit. majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast: interesi, vlada oligarhije; zemljeposestniška oligarhija / strankina oligarhija ♦ ekon. finančna oligarhija lastniki finančnega kapitala // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti oligarhijo ♪
- orhidéja -e ž (ẹ̑) okrasna rastlina s suličastimi listi in z rumenimi, rdečimi dišečimi cveti: pokloniti orhideje ♪
- ovadúhinja -e ž (ū) ženska oblika od ovaduh: sumili so, da je ovaduhinja ♪
- pánpsihízem -zma m (ȃ-ȋ) filoz. nauk, da ima tudi vsa materija elemente duševnega življenja ♪
- parenhím -a m (ȋ) 1. biol. tkivo organa, bistveno za njegovo delovanje: parenhim jeter 2. bot. rastlinsko tkivo z različnimi funkcijami, katerega celice imajo tanke membrane: parenhim listov / asimilacijski, rezervni parenhim ♪
- patriarhíja -e ž (ȋ) zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: srbska patriarhija ♪
- plôhica -e ž (ó) nav. ekspr. manjšalnica od ploha: na izletu jih je presenetila plohica / plohica solz ♪
- pohíšje -a s (ȋ) zastar. hišna oprema: staro pohišje v gradovih ♪
- pohišnína -e ž (ȋ) knjiž., redko hišna oprema: zapustil mu je hišo z vso pohišnino ♪
- pohíštven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pohištvo: pohištveni elementi / pohištveni mizar; pohištvena industrija / pohištveno okovje ♦ tekst. pohištvene tkanine tkanine, ki se uporabljajo pri blazinjenju pohištva ♪
- pohíštvo -a s (ȋ) 1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro ♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo 2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina // hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo ♪
- pohitéti -ím dov., pohítel (ẹ́ í) 1. hitro iti, oditi: pohitela je domov; pohiteti nazaj, za kom; pohiteli so po zdravnika; mimo sosedove hiše je zelo pohitel // ekspr. iti sploh: v Beograd bo pohitel z letalom; pohiteli so mu čestitat; pren. njegova misel je večkrat pohitela v rojstni kraj 2. hitro narediti, opraviti kaj: pohiti, se že mudi; delavci so pohiteli, da so še isti dan končali; pohiteti z delom, z odgovorom; z nedoločnikom pohiteti narediti nalogo ● ekspr. vsi sošolci hodijo plesat, je pohitel
fant hitro rekel, povedal ♪
- pohitévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. hiteti: ves dan pohiteva po kuhinji; pohitevati iz kraja v kraj; pohitevati za kom; zelo je pohiteval, da bi prišel še pred mrakom / dnevi pohitevajo / pohitevati z delom ● knjiž. njegova ura pohiteva prehiteva ♪
- pohítriti -im dov., pohítren (ȋ ȋ) knjiž., redko pospešiti: pohitriti korak / to zdravilo pohitri prebavo ♪
- polihístor -ja m (ȋ) poznavalec mnogih področij, strok: bil je polihistor; čas polihistorjev je že minil ♪
- polihístorski -a -o prid. (ȋ) tak kot pri polihistorju: polihistorsko znanje ♪
- polihístorstvo -a s (ȋ) poznavanje mnogih področij, strok: njegovo nagnjenje k polihistorstvu ♪
- potehíniti -em [tǝh] dov. (í ȋ) nar. potihniti: veter je potehinil potehíniti se nar. zahodno potuhniti se, potajiti se: zavpil ji je, naj se potehine ♪
407 432 457 482 507 532 557 582 607 632