Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hi (457-481)



  1.      dehidríren  -rna -o prid. () s katerim se dehidrira: dehidrirna aparatura; dehidrirno sredstvo
  2.      déus ex máchina  déusa ex máchina [-eksmah-] m, tudi neskl. (ẹ̑-) lit., v starogrškem gledališču božanstvo, ki nepričakovano razreši dramski zaplet: deus ex machina v Evripidovih tragedijah; pojavil se je kot deus ex machina; pren. smrt junakovega nasprotnika je v romanu nekoliko preočiten deus ex machina
  3.      hibríd  -a m (-) biol. križanec rastlin ali živali, ki se razlikujejo v dveh dednih lastnostih
  4.      dohitéti  -ím dov., dotel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj: dohitel ga je na ovinku; tako beži, da ga ne morem dohiteti / z avtom je dohitel vlak ∙ smrt ga je dohitela na potovanju umrl je na potovanju 2. izenačiti se s kom v čem: dohiteti sosede pri delu; tik pred koncem ga je dohitel na tabeli; v šolstvu smo dohiteli napredne države; v znanju ne more dohiteti svojih sošolcev 3. redko nadomestiti, popraviti: zamujenega ne moremo več dohiteti
  5.      dohitévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dohitevati: hitro dohitevanje in varno prehitevanje / dohitevanje drugih v znanju
  6.      dohitévati  -am nedov. (ẹ́) s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj: ljudje so ju dohitevali in prehitevali; dohitevati znance / ker je veter pojemal, je s čolnom dohiteval jadrnico // iti enako hitro kot kdo drug; dohajati: ne hodi tako hitro, saj te komaj dohitevam; pren. treba se je izpopolnjevati, če hočeš dohitevati dobo
  7.      ehinokók  -a m (ọ̑) med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih
  8.      ekshibícija  -e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko-baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije // nastop, predstava, ki naj pokaže spretnost, dovršenost v čem: po tekmovanju so prvaki priredili skupno ekshibicijo; ekspr. prikazali so pravo ekshibicijo hokeja; pren. ta knjiga je ekshibicija zmogljivosti jezika in sloga
  9.      ekshibicíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ekshibicijo: ekshibicijski nastop / težka ekshibicijska naloga
  10.      ekshibicioníst  -a m () 1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe: posebna vrsta nevrotikov so ekshibicionisti / psihični ekshibicionist 2. med. človek z bolezenskim nagnjenjem do razgaljanja in razkazovanja spolovil: homoseksualci in ekshibicionisti
  11.      ekshibicionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekshibicionizem: prostor je brez ekshibicionističnih elementov / ekshibicionistično razgaljanje
  12.      ekshibicionízem  -zma m () zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev: čustveni, nazorski ekshibicionizem ♦ med. bolezensko nagnjenje do razgaljanja in razkazovanja spolovil // preračunano uporabljanje takih dejanj ali sredstev, ki dosegajo velik učinek: režija je bila preprosta, realistična, brez ekshibicionizma; stilistični ekshibicionizem
  13.      ekshibít  -a m () zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga
  14.      ekstrarati  -am dov. in nedov. () 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti: ekstrahirati olja iz semen; ekstrahirati z alkoholom 2. med. izpuliti, izdreti, izvleči: ekstrahirati zob
  15.      enteleja  -e ž () filoz. gibalo smotrnega razvoja česa do popolne, dovršene oblike: razpravljati o entelehiji
  16.      eparja  -e ž () v vzhodni cerkvi škofija
  17.      eparjski  -a -o prid. () nanašajoč se na eparhijo: eparhijska oblast; eparhijska sinoda / eparhijska cerkev
  18.      Evstáhijev  -a -o prid. (á) anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja
  19.      formalded  -a m () kem. brezbarven plin ostrega vonja, ki nastane z oksidacijo metanola: formaldehid uporabljajo za izdelovanje umetnih smol // nestrok. formalin: razkužiti s formaldehidom
  20.      inhibícija  -e ž (í) knjiž. zaviranje, zadrževanje: posledice inhibicije se že kažejo / redko doseči kaj z inhibicijo prepovedjo, preprečitvijopsih. inhibicija čustvovanja, mišljenja
  21.      inhibírati  -am nedov. in dov. () knjiž. zavirati, zadrževati: zdravila so dolgo inhibirala napredovanje bolezni / odlični skoki prvih tekmovalcev so druge skakalce inhibirali nespodbudno vplivali nanje / redko oblasti so prireditev inhibirale prepovedale, preprečile inhibíran -a -o: inhibirane sile v gospodarstvu ♦ psih. inhibirani otrok otrok, ki v izražanju, vedenju kaže zmanjšano aktivnost; zavrti otrok
  22.      inhibítor  -ja m () kem. snov, ki zmanjša učinkovitost katalizatorjev, fermentov: ti dodatki so inhibitorji, ki preprečujejo korozijo
  23.      íshias  -a [tudi iši-] m () med. vnetje bedrnega živca: zdraviti ishias; prim. išias
  24.      ishiátičen  -čna -o [tudi iši-] (á) pridevnik od ishias: ishiatične bolečine
  25.      izranje  in sranje -a s () glagolnik od izhirati: smrt zaradi lakote in izhiranja / gledališče je bilo obsojeno na izhiranje

   332 357 382 407 432 457 482 507 532 557  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA