Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hi (3.707-3.731)


  1.      píš  -a m (ȋ) kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne; jesenski, večerni piš; lahen, ekspr. leden piš; kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu // pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge ♪
  2.      pizzicáto  [picikato] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja brenkaje s prstom po struni godala: igrati pizzicato pizzicáto -a m izvajanje tonov na tak način: hitro sledeči si pizzicati ♪
  3.      pížmar  -ja m (ȋ) zool. jelenu podobna žival iz Azije, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošus, Moschus moschiferus ♪
  4.      pížmarica  -e ž (ȋ) zool., navadno v zvezi podgana pižmarica vodni glodavec z dragocenim krznom, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica ♪
  5.      pížmovka  -e ž (ȋ) zool. vodni glodavec z dragocenim krznom, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica: loviti pižmovke ♪
  6.      pláčati  in plačáti -am dov. (á á á) 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v dinarjih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo 2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal 3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam ● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pláčan -a -o: plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo ♪
  7.      plačílo  -a s (í) 1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo: dati, dobiti, sprejeti plačilo; za to delo ni dobil nobenega plačila; priti po plačilo; bogato, dobro, majhno plačilo; zasluženo plačilo; biti v zaostanku s plačilom / dnevno, letno plačilo; plačilo na obroke; plačilo v denarju / prejeti plačilo na roko; za plačilo, pisar. proti plačilu delati, opravljati kaj; najeti koga za veliko plačilo; pren. v plačilo jim bo zavest, da so opravili pomembno delo ∙ ekspr. tudi ti boš dobil svoje plačilo boš kaznovan; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; nehvaležnost je plačilo sveta; za enako delo enako plačilo // ekon., fin. poravnava denarne obveznosti z izročitvijo ali z nakazilom ustrezne vsote denarja: prevzemati plačila / mednarodna, zunanja plačila; tekoča plačila / dolg je dospel v plačilo; te hiše zapadejo v plačilo v prihodnjem letu 2. glagolnik od plačati: plačilo je dolgo odlagal; biti oproščen plačila česa; plačilo dolgov / plačilo kazni, stroškov ♪
  8.      pláh  -a -o prid. (ȃ á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plah človek, otrok; plaha, nezahtevna ženska; biti plah v družbi; pren., ekspr. plaha misel // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plah nasmeh, pogled; ekspr. plahi koraki; plaho vedenje 2. knjiž. ki se boji; boječ: plaha srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je plaha 3. knjiž. slaboten, šibek: plahi plameni na ognjišču / plaha rdečica na obrazu pláho prisl.: plaho gledati; plaho šepetati, upati / v povedni rabi bilo mu je čudno plaho pri srcu ♪
  9.      plahutáti  -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi ♪
  10.      plahútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo ♪
  11.      plákati  -am in pláčem nedov. (ā) knjiž. jokati: otrok je stal v kotu in plakal; plakala je od veselja; tiho plakati / plaka po izgubljeni sreči žaluje, toži / veter je šepetaje plakal okrog hiše / preh. veje plakajo sok plakáje: plakaje odgovoriti plakajóč -a -e: plakajoč ga je objela; tolažil je plakajočo sestro; prisl.: plakajoče govoriti ♪
  12.      plámen  -éna m (á ẹ́) 1. tok zelo segretega in svetečega plina, ki nastaja pri gorenju: iz kupa drv se je pokazal plamen; plamen je razsvetljeval okolico; plamen švigne proti nebu, ugasne, zagori; ekspr. plameni ližejo, objemajo, obliznejo streho; veter je pogasil plamene; naravnati, uravnati plamen; ogenj ni le tlel, ampak je gorel s plamenom; nizek, visok plamen; rumeni, škrlatni plameni; plamen bencinskega, plinskega gorilnika; plamen sveče; lica, oči ji gorijo kot plamen; pren., ekspr. plamen oči // ekspr. ogenj: plamen je zajel hišo; nenadoma je bila vsa soba v plamenu, plamenih je gorela 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v njenem srcu gori plamen hrepenenja, ljubezni; zanetili so plamen revolucije, upora ● ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. bil je ves v plamenu zanesen, navdušen, razvnet; ekspr. iz oči ji švigajo plameni jeze je zelo jezna, razburjena ◊ teh. nevtralni, oksidativni plamen; jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; voj. metalec plamenov orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov ♪
  13.      plán  -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) knjiž. 1. neporasel ali deloma porasel: za hišo se je razprostiral plan svet; ta svet je deloma gozdnat, deloma plan // odprt, razsežen: iz ozke soteske so prišli na plano jaso; čutil se je nebogljenega sredi planega polja // ki je brez vzpetin, raven: našli so toliko planega prostora, da so postavili hišo; travnik pred njim je bil plan kot gladina jezera 2. v zvezi z morje odprt, širok: odpluti na plano morje; lovijo le na planem morju ◊ arheol. plano grobišče brez posebej nasutega kamenja, zemlje; strojn. plana stružnica stružnica za struženje ravnih ploskev; sam.: plano se je razprostiralo daleč pred njim; knjiž. pripravljen je stvar organizirati, na plano pa naj bi šli drugi se izpostavili nevarnostim, nevšečnostim; po planem si niso upali hoditi; med nevihto je bil na planem zunaj, na prostem; stekel je in je bil prvi na planem zunaj; spali so na planem zunaj, na prostem; vsi so hiteli na plano ven, na prosto ♦ vrtn. presajati rože na plano iz zaprtih gred ali rastlinjakov na prosto ♪
  14.      planínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na planino: a) planinska paša; planinska sirarna b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaetos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris ♪
  15.      planírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe, načrtovati: letos planirajo za deset odstotkov večjo proizvodnjo jekla; planirati razvoj gospodarstva / podjetje je planiralo nakup petih stanovanj / planirali so izlet 2. ravnati, izravnavati: planirali so zemljišče okrog hiše; planirati s stroji planíran -a -o: dosegli so planirani izvoz; planirana akcija je uspela; planirano gospodarstvo; planirano zemljišče ♪
  16.      planíti  in plániti -em, tudi plániti -em dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. nenadoma, zelo hitro a) priti, oditi: planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala je; vlak je planil v predor zelo hitro zapeljal / planiti v beg, tek začeti bežati, teči; pren. v sobo so planili glasovi; odprl je vrata in iz kuhinje je planila luč b) se približati: planila je k očetu; planiti k oknu; planila sta drug proti drugemu c) vstati: planiti iz postelje; planili so pokonci in zbežali / planiti na noge 2. ekspr., navadno v zvezi planiti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: ko ga je zagledala, je planila v jok; planil je v krohot, smeh 3. ekspr., s predlogom napasti: ko se je prikazal izza hiše, so planili po njem; planil je nanj kot lev, ris // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: kritiki so planili po njem 4. ekspr. nenadoma močno zagoreti: ko je zapihal veter, je ogenj planil; brezoseb. iz tleče žerjavice je planilo 5. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: nenadoma je planil vanj veter / stopil je iz teme in vanj je planila močna sončna svetloba / v nosnice mu je planil vonj po trohnobi 6. ekspr., v zvezi s po začeti hlastno jemati, si prisvajati: planiti po plenu, zlatu / po očetovi smrti so otroci planili po posestvu / planiti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti / bralci so kar planili po znanstveni fantastiki zelo so jo brali ● ekspr. tega nisem jaz naredil, je planil hitro rekel; ekspr. kri, rdečica ji je planila v obraz zelo je zardela; ekspr. med ljudi je planila novica med ljudmi se je razvedelo; ekspr. kar planilo je iz njega silovito, brez pridržkov je izrazil svoja čustva, svoje razpoloženje; ekspr. planila mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; ekspr. planil je ob žalitvi razburil, razjezil se je ♪
  17.      plást  -í ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg // kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe 3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti // pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz ◊ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini ♪
  18.      plastíti  -ím in plástiti -im nedov., plastèn in plaščèn in plásten (ȋ í; ā ȃ) zlagati v plasti: otroci so plastili kamenje in mivko; ker se je bližala nevihta, so grabljice hitele plastiti seno; ekspr. meglice so se plastile po kotlinah ♪
  19.      plástnica  -e ž (ȃ) 1. naravna ravna ploskev v hribovitem svetu: ozke ulice primorskih mest so narejene po plastnicah / saditi drevje na plastnicah 2. nestrok. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, strok. izohipsa: ogledoval si je plastnice na zemljevidu in skušal presoditi, kako strm je kak hrib / relief pokrajine iz kartonskih plastnic ♪
  20.      pláščar  -ja m (ȃ) 1. nav. mn., zool. morske živali s trdim ovojem iz snovi, podobne celulozi, Tunicata: plaščarji in brezglavci 2. ekspr. rokovnjač: preganjati plaščarje ∙ star. ne druži se s temi plaščarji potepuhi ♪
  21.      plašíti  in plášiti -im, in plašíti -ím nedov. (ȋ á ā; ȋ í) 1. z gibi, zvoki povzročati, delati, da se žival vznemiri in oddalji: otrok plaši golobe; živino nam plašiš / plašiti konja; plašiti vrabce odganjati 2. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost: samota otroka plaši; vse to me je plašilo / knjiž.: začela so ga plašiti sumničenja; misel na smrt me plaši vznemirja // knjiž. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa neprijetnega, hudega: otroka plašijo, da ga bo odnesel volk; plašiti s kaznijo / v krščanstvu plašiti s peklom ● knjiž., ekspr. ovire in nevarnosti me ne plašijo ne vplivajo zaviralno na moje ravnanje plašíti se in plášiti se, in plašíti se 1. bati se: konj se plaši vode / plašiti se mraza, nevarnosti / plašiti se stroškov 2. knjiž. vznemirjati se, biti zaskrbljen: kaj bi se plašila, saj ne bo nič hudega; nikar se ne plaši, samo na obisk sem prišla ● zaradi strelov se je konj začel plašiti kazati znake vznemirjenosti; ta konj se rad plaši se hitro vznemiri; knjiž., ekspr. ni se plašil ne velikih žrtev ne truda, da bi dosegel cilj veliko je žrtvoval in se trudil ♪
  22.      plát  -í ž (ȃ) raba peša stran, del: a) sprednja plat hiše / na naši plati je hrib strm b) leva, desna plat dvorane; leva plat vrta je neobdelana c) granato je razneslo na vse plati / kolo je zanašalo na levo plat na levo; napadli so jih z vseh plati č) v njegovih delih prevladuje čustvena plat; oblikovna plat novele; pravna plat spora / oceniti roman z jezikovne plati jezikovno; s te plati ga še ne poznaš teh njegovih lastnosti, značilnosti; slika je po barvni plati zelo zanimiva barvno; po tehnični plati so dobro opremljeni tehnično / publ.: po eni plati sem s tem zadovoljen, po drugi plati pa ne deloma sem s tem zadovoljen, deloma pa ne; poskus je zelo nevaren, po drugi plati pa tudi zanimiv poskus je zelo nevaren, vendar tudi zanimiv ● biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo; pog. to je druga plat medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvona drugo, nasprotno trditev, mnenje; star. biti na dve plati dvoličen; star. sodnik je razsodil tako, da je bilo prav za obe plati strani, stranki; star. po očetovi plati je Slovenec strani, liniji; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici ◊ alp. gladka, navadno strma površina v skalovju ♪
  23.      pláti  póljem nedov., pôlji poljíte; plál in plàl (á ọ́) 1. s sunkovitim zajemanjem spravljati vodo iz česa: plati vodo iz čolna, korita // knjiž. s sunkovitimi gibi delati, da kaj prehaja na drugo mesto: plal je dim v luknjo, da bi izgnal lisico / srčna mišica polje kri v žile poganja, potiska 2. agr. odstranjevati pleve s sunkovitimi premiki posode: plati oves, pšenico 3. napenjati se in upadati: konjem so plale lakotnice; nosnice so mu nemirno plale / knjiž. prsi so ji hitro plale // knjiž. gibati se, valoviti: klasje polje v vetru; morje je mirno plalo / v žilah polje kri teče, kroži; na trdnjavi so plale zastave plapolale, vihrale 4. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: skozi okno je plala svetloba; v sobo je plal vonj sveže trave / za njo je plal duh po kavi // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: glas zvonov je plal nad vasjo; v zraku je plal sladek vonj 5. knjiž., ekspr. biti, obstajati v veliki meri: po tej zmagi polje v njem nova moč; razburjenje je plalo po mestu; brezoseb. v njej je plalo od sreče / strah polje po moji duši strah me je; v srcu mi polje obup obupan sem ● knjiž. kri ji je začela plati hitreje vznemirila se je; knjiž., ekspr. srce mu je močno plalo, ko je čakal nanjo bílo; knjiž., ekspr. srce mu kipi in polje zelo vesel, srečen je; knjiž., ekspr. v mestu polje življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; knjiž., redko z zajemalko je plala vzkipelo kavo zajemala in zlivala nazaj; zastar. plal mu je vodo na čelo zlival poljóč -a -e knjiž.: poljoče prsi; njive, poljoče v vetru ♪
  24.      plátnar  -ja m (ȃ) izdelovalec ali prodajalec platna: platnarji so prodajali svoje platno po hišah ♪
  25.      plátno  -a s (á) 1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno 2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno // žarg. slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela 3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno // žarg., navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna ● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus ◊ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.] ♪

   3.582 3.607 3.632 3.657 3.682 3.707 3.732 3.757 3.782 3.807  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA