Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hi (251-275)

251.      hipohondríja  -e ž (ȋ) med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo ♪
252.      hipohóndrski  -a -o prid. (ọ́) hipohondričen: hipohondrsko razpoloženje ♪
253.      hipokámp  -a m (ȃ) v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp ♪
254.      hipokávst  -a m (ȃ) pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom ♪
255.      hipoklorít  -a m (ȋ) kem. sol nižje oksidacijske stopnje: kalcijev, natrijev hipoklorit ♪
256.      hipokorístikon  tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m (ȋ) lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton ♪
257.      hipokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratični nauk o štirih telesnih sokovih / hipokratična medicina ♪
258.      Hipókratov  -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ♦ med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča ♪
259.      hipokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratski nauk o štirih telesnih sokovih ♪
260.      hipokrít  -a m (ȋ) knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit ♪
261.      hipokrítski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati ♪
262.      hipokrizíja  -e ž (ȋ) knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe ♪
263.      hipologíja  -e ž (ȋ) veda o konjih ♪
264.      hípoma  prisl. (ȋ) v trenutku, v hipu: hipoma se domisliti, umolkniti; avtomobil se je hipoma ustavil ♪
265.      hiponím  -a m (ȋ) lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje: hrast je hiponim od besede drevo ♪
266.      hipoplástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipoplazijo: hipoplastičen organ / hipoplastična mladina ♪
267.      hipoplazíja  -e ž (ȋ) med. nepopolna razvitost organa ali tkiva, zlasti spolnih organov ♪
268.      hipostátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipostazo: hipostatično vnetje pljuč ◊ rel. hipostatično zedinjenje zedinjenje Kristusove človeške narave z božjo v eno samo ♪
269.      hipostáza  -e ž (ȃ) 1. med. zastajanje krvi v nižje ležečih delih telesa ali organov: hipostaza v pljučih zaradi oslabelega srca 2. filoz. osnova, podstat: hipostaza družbe; hipostaza pojma ♪
270.      hipostazírati  -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. spremeniti kaj v osnovo, podstat: hipostazirati pojme hipostazíran -a -o: Platonove ideje so hipostazirani rodovni pojmi ♪
271.      hipotáksa  -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje ♪
272.      hipotáktičen  -čna -o (á) pridevnik od hipotaksa; podreden: hipotaktični veznik ♪
273.      hipotálamus  -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu ♪
274.      hipotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hipoteko: hipotečni dolg / hipotečni dolžnik / hipotečna banka ♪
275.      hipotéka  -e ž (ẹ̑) jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka // posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin: najeti, odplačati hipoteko; pren., knjiž. zaostalost je najhujša hipoteka naše preteklosti ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351