Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hi (232-256)


  1.      hipnótik  tudi hipnótikum -a m (ọ́) farm. sredstvo za uspavanje, uspavalo ♪
  2.      hipnotízem  -zma m (ȋ) 1. nauk o hipnozi: govoriti o hipnotizmu 2. hipnoza ♪
  3.      hipnotizêr  -ja m (ȇ) kdor hipnotizira: dober, spreten hipnotizer ♪
  4.      hipnotizêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na hipnotizerje: hipnotizerska sposobnost / hipnotizerski pogled / zabaval jih je s svojimi hipnotizerskimi čarovnijami ♪
  5.      hipnotizíranec  -nca m (ȋ) kdor je hipnotiziran ♪
  6.      hipnotizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od hipnotizirati ♪
  7.      hipnotizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti koga v hipnozo: hipnotizirati bolnika; pren., ekspr. govornik je s svojim govorom hipnotiziral množico hipnotizíran -a -o: hipnotiziran človek; gleda kakor hipnotiziran ♪
  8.      hipnóza  -e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke ♪
  9.      hipo...  prvi del zloženk nanašajoč se na konja: hipodrom, hipogrif ♪
  10.      hipo...  ali hípo... predpona v sestavljenkah (ȋ) 1. za izražanje a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit ♪
  11.      hipocénter  tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra ♪
  12.      hipocikloída  -e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga ♪
  13.      hipodróm  -a m (ọ̑) prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma ♪
  14.      hipodrómski  -a -o (ọ̑) pridevnik od hipodrom: hipodromska steza ♪
  15.      hipofíza  -e ž (ȋ) anat. žleza z notranjim izločanjem pod velikimi možgani, možganski privesek: pomen hipofize za normalno rast organizma ♪
  16.      hípofúnkcija  -e ž (ȋ-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice ♪
  17.      hipogríf  -a m (ȋ) mitol. bitje s konjskim trupom, ptičjo glavo in perutmi: motiv hipogrifa v latinskem pesništvu ♪
  18.      hipohónder  -dra m (ọ́) med. kdor si misli, domišlja, da je bolan, namišljeni bolnik: nervozen, zlovoljen hipohonder ♪
  19.      hipohóndričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipohondrijo: hipohondričen človek / hipohondrične misli ♪
  20.      hipohondríja  -e ž (ȋ) med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo ♪
  21.      hipohóndrski  -a -o prid. (ọ́) hipohondričen: hipohondrsko razpoloženje ♪
  22.      hipokámp  -a m (ȃ) v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp ♪
  23.      hipokávst  -a m (ȃ) pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom ♪
  24.      hipoklorít  -a m (ȋ) kem. sol nižje oksidacijske stopnje: kalcijev, natrijev hipoklorit ♪
  25.      hipokorístikon  tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m (ȋ) lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton ♪

   107 132 157 182 207 232 257 282 307 332  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA