Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hi (176-200)


  1.      hinávčiti  -im nedov. (ā ȃ) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje ♪
  2.      hinávec  -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪
  3.      hináviti  -im nedov. (á ȃ) star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen ♪
  4.      hinávka  -e ž (ȃ) hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji ♪
  5.      hinávski  -a -o prid. (ȃ) ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen ♪
  6.      hinávstvo  -a s (ȃ) hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo ♪
  7.      hinávščina  -e ž (ȃ) hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna ♪
  8.      hinávščiti  -im nedov. (ā ȃ) redko hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi ♪
  9.      hínderhônder  -dra [dǝr] m (ȋ-ó) zastar. nerazumljiva, zlasti nemška govorica: slišati je bilo samo hinderhonder ♪
  10.      híndi  -ja m (ȋ) uradni jezik Indije: pogovarjati se v hindiju; neskl. pril.: uporabljati hindi jezik ♪
  11.      híndu  -ja m (ȋ) pripadnik hinduizma: hinduji, budisti in muslimani ♪
  12.      hinduízem  -zma m (ȋ) najbolj razširjena indijska vera ♪
  13.      híndujec  -jca m (ȋ) pripadnik hinduizma: pravoverni hindujec ♪
  14.      híndujski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hinduje ali hinduizem: hindujski spisi / hindujski tempelj ♪
  15.      híp  -a m (ȋ) zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim // knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih ● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno ♪
  16.      hìp  medm. (ȉ) v zvezi s hura izraža (angleški) mornarski pozdrav: »Hip, hip!« »Hura!« ♪
  17.      hipárion  -a m (ā) pal. izumrli konj iz konca terciarja ♪
  18.      hípček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od hipec: niti hipček ni pomišljal / kot vljudnostna fraza oprostite za hipček, takoj se vrnem ♪
  19.      hípec  -pca m (ȋ) ekspr. manjšalnica od hip: hipec je poslušal glasbo; samo za hipec se je ustavil / kot vljudnostna fraza hipec počakajte, prosim ♪
  20.      hípen  -pna -o prid. (ȋ) ki traja zelo kratek čas: hipen pogled; hipna nepazljivost, slabost; njegova vnema je bila hipna / hipno povečanje pritiska / hipna smrt hípno prisl.: hipno so utihnili ♪
  21.      hiper...  ali híper... predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje visoke stopnje, povečanja, pretiranosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipermoderen; hiperdimenzionirati, hiperfunkcija, hiperkritičen ♪
  22.      hipêrbola  -e ž (é) 1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola 2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo ♪
  23.      hiperbóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hiperbolo: hiperbolični presek; hiperbolična oblika / hiperbolična geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic / hiperbolično izražanje ♪
  24.      hiperbólika  -e ž (ọ́) lit. hiperbole v celoti: posebno zanimiva je pesnikova hiperbolika // hiperbolično izražanje: današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika ♪
  25.      hiperboloíd  -a m (ȋ) geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko hiperbole, elipse in parabole: enodelni, dvodelni hiperboloid; rotacijski hiperboloid ki nastane, če se hiperbola zavrti okoli ene od osi ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA