Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hi (151-175)

151.      híkori  -ja m (ȋ) severnoameriško drevo, ki daje trd, prožen les: les, orehi hikorija / pog. smuči iz hikorija hikorijevega lesa ♪
152.      híkorice  -ric ž mn. (ȋ) žarg., šport. smuči iz hikorijevega lesa: zlomil je hikorice ♪
153.      híkorijev  -a -o (ȋ) pridevnik od hikori: hikorijev les ♪
154.      hiliástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hiliazem: hiliastična vizija / hiliastična načela ♪
155.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
156.      hilomorfízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela ♪
157.      hilozoízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk grških filozofov, da je življenje lastnost materije ♪
158.      hílus  -a m (ȋ) anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice ♪
159.      hílusen  -sna -o (ȋ) pridevnik od hilus: hilusne bezgavke ♪
160.      himalaízem  -zma m (ȋ) alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Himalaje ♪
161.      himalájec  -jca m (ȃ) publ., ekspr. kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev ♪
162.      himalájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara ♪
163.      hímen  -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
164.      himénij  -a m (ẹ́) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica ♪
165.      himêra  -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
166.      himêričen  -čna -o (é) pridevnik od himera: himerična zver ♪
167.      hímna  -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
168.      hímničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na himno: himnično pesništvo / himnični slog / himničen zanos ♪
169.      hímničnost  -i ž (í) lastnost, značilnost himničnega: himničnost poeme / biblijska himničnost ♪
170.      hímnika  -e ž (í) lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika // himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi ♪
171.      himnologíja  -e ž (ȋ) veda o himnah ♪
172.      hímnus  -a tudi -mna m (ȋ) knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus ♪
173.      hinávček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček ♪
174.      hinávčenje  -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje ♪
175.      hinavčeváti  -újem nedov. (á ȗ) hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251