Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
hi (107-131)
- hieroglíf -a m (ȋ) 1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife // mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi 2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov ♪
- hieroglífen -fna -o (ȋ) pridevnik od hieroglif: hieroglifna pisava ♪
- hieroglífski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom ♪
- hífa -e ž (ȋ) bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka ♪
- hi-fi [hájfí] neskl. pril. (ȃ-ȋ) žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave ♪
- higiéna -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
- higiéničarka -e ž (ẹ́) ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu ♪
- higiéničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na higiena 2: higienične razmere / stanovanje je higienično higiénično prisl.: higienično urejeno naselje ♪
- higiéničnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost higieničnega: higieničnost prostorov ♪
- higiénik -a m (ẹ́) zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika // kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik ♪
- higiénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična ♪
- higro... prvi del zloženk nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop ♪
- higrofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina ♪
- higrofít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
- higrofóben -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina ♪
- higrográf -a m (ȃ) meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku ♪
- higrométer -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer ♪
- higrometríja -e ž (ȋ) meteor. nauk o merjenju vlage v zraku ♪
- higroskóp tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪
- higroskópen -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov ♪
- higroskópičen -čna -o prid. (ọ́) fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen ♪
- higroskópičnost -i ž (ọ́) fiz. lastnost, značilnost higroskopičnega: higroskopičnost kuhinjske soli ♪
- higroskópnost -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka ♪
- higroskópski -a -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka ♪
- hihetánje -a s (ȃ) glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje ♪
1 7 32 57 82 107 132 157 182 207