Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hi (101-125)


  1.      hierárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnosti ♦ rel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi hierárhično prisl.: hierarhično urejena družba ♪
  2.      hierárhičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost hierarhičnega: hierarhičnost fevdalne družbe ♪
  3.      hierarhíja  -e ž (ȋ) razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije ♪
  4.      hierarhizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. razvrščati (posameznike) po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhizirati organizacijo hierarhizíran -a -o: hierarhizirana družba ♪
  5.      hierátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. 1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir 2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost ◊ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih ♪
  6.      hierátski  -a -o prid. (ȃ) arheol., v zvezi hieratska pisava poenostavljena hieroglifska pisava v starem Egiptu ♪
  7.      hieroglíf  -a m (ȋ) 1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife // mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi 2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov ♪
  8.      hieroglífen  -fna -o (ȋ) pridevnik od hieroglif: hieroglifna pisava ♪
  9.      hieroglífski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom ♪
  10.      hífa  -e ž (ȋ) bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka ♪
  11.      hi-fi  [hájfí] neskl. pril. (ȃ-ȋ) žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave ♪
  12.      higiéna  -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
  13.      higiéničarka  -e ž (ẹ́) ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu ♪
  14.      higiéničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na higiena 2: higienične razmere / stanovanje je higienično higiénično prisl.: higienično urejeno naselje ♪
  15.      higiéničnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost higieničnega: higieničnost prostorov ♪
  16.      higiénik  -a m (ẹ́) zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika // kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik ♪
  17.      higiénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična ♪
  18.      higro...  prvi del zloženk nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop ♪
  19.      higrofílen  -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina ♪
  20.      higrofít  -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
  21.      higrofóben  -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina ♪
  22.      higrográf  -a m (ȃ) meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku ♪
  23.      higrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer ♪
  24.      higrometríja  -e ž (ȋ) meteor. nauk o merjenju vlage v zraku ♪
  25.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA