Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
heretik (3)
- herétik -a m (ẹ́) rel. krivoverec: cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik ♪
- jakobínec -nca m (ȋ) 1. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristaš njene politike: vlada jakobincev; jakobinci in žirondisti 2. ekspr. ekstremni revolucionar, radikalec: mladine so se polastili jakobinci in heretiki ♪
- shizmátik -a m (á) knjiž. razkolnik: shizmatiki in heretiki ♪