Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

harakiri (2)


  1.      harakíri  -ja m (ȋ) pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri; nož za harakiri ♪
  2.      samuráj  -a m (ȃ) v japonskem okolju, do 1868 pripadnik privilegiranega vojaškega plemstva: zaradi izgubljene vojne je samuraj naredil harakiri; samuraji so spoštovali pravila vojaške časti ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA