Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hal (49-73)


  1.      dihálnica  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. odprtina za sprejemanje zraka pri dihalih žuželk: skozi dihalnice prihaja zrak v zračnice ♪
  2.      dihálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) geogr. odprtina na kraškem površju, skozi katero se izmenjujeta jamski in zunanji zrak ♪
  3.      dihálo  -a s (á) nav. mn. dihalni organ: dihala in prebavila; dihala vretenčarjev; bolezen dihal ♪
  4.      drhál  -i [au̯] ž (ȃ) slabš. 1. neurejena množica ljudi: drhal je od trenutka do trenutka naraščala / za tujcem se je podila drhal otrok // skupina nasilnih ljudi: tam se klatijo roparske drhali / fašistične drhali / dan za dnem popiva s svojo drhaljo druščino, družbo 2. ed. neosveščeni, nekulturni ljudje: zanj so bili ti ljudje drhal; spopadel se je z nazori malomeščanske drhali; poulična drhal / kot psovka poznam vas, drhal ♪
  5.      druhál  -i [au̯] ž (ȃ) zastar. drhal ♪
  6.      dvódihálka  -e ž (ọ̑-ȃ) nav. mn., zool. sladkovodna riba, ki diha s škrgami in pljuči; pljučarica ♪
  7.      ekshalácija  -e ž (á) geol. uhajanje plinov in par iz ugašajočega vulkana ♪
  8.      epohálen  -lna -o prid. (ȃ) nav. ekspr. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva: epohalni znanstveni in tehnični dosežki; epohalno odkritje / ta pomoč je bila za nas naravnost epohalnega pomena ♪
  9.      epohálnost  -i ž (ȃ) nav. ekspr. značilnost epohalnega: v tem je epohalnost takratne odločitve ♪
  10.      inhalácija  -e ž (á) med. zajemanje zdravilnih hlapov v pljuča, vdihavanje: uporabljati za inhalacijo smrekovo olje; zdraviti se z inhalacijo / zdravnik mu je priporočil inhalacije ♪
  11.      inhalacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inhalacijo: inhalacijski aparat / inhalacijska narkoza ♪
  12.      inhalátor  -ja m (ȃ) med. aparat, ki omogoča inhalacijo: na oddelku imajo premalo inhalatorjev / inhalator s kisikom ♪
  13.      inhalíranje  -a s (ȋ) glagolnik od inhalirati: kajenje z inhaliranjem / smrekovo olje za inhaliranje ♪
  14.      inhalírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati: večina kadilcev inhalira ♦ med. zajemati v pljuča zdravilne hlape ♪
  15.      jahálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) redko jezdec, jahač: konj se upira jahalcu ♪
  16.      jahálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jahanje: jahalni pribor / jahalna steza / jahalni bič biču podobna usnjena priprava, navadno pletena; jahalni konj konj, ki je primeren, izurjen za jahanje; jahalni škornji škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo; jahalne hlače hlače, ki so ob spodnjem delu noge oprijete, ob stegnu pa razširjene; jahalna obleka obleka iz jahalnih hlač in suknjiča ♪
  17.      jahalíšče  -a s (í) prostor za jahanje: iti na jahališče; jahati po jahališču ♪
  18.      jahálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki jaha ali goji jahanje: dohitel je mlade jahalke; cirkuške jahalke; na prireditvi je nastopilo več slavnih jahalk ♪
  19.      jahálke  -hálk ž mn. (ȃ) redko jahalne hlače: oficir v škornjih in jahalkah ♪
  20.      jahálnica  -e ž (ȃ) pokrit prostor za urjenje v jahanju: ogledati si nastope v jahalnici ♪
  21.      kihálen  -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek ♪
  22.      kihálo  -a s (á) knjiž. sredstvo za kihanje ♪
  23.      kuhálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za kuhanje: kuhalna naprava / kuhalna temperatura / električni štedilnik s štirimi kuhalnimi ploščami ♪
  24.      kúhalica  -e ž (ú) nar. soparica, sopara: Na trgu je žehtela kuhalica, rejenim muham so gorele kreljutce, prah se je vzdigoval v strehe (S. Vuga) ♪
  25.      kuhálnica  tudi kúhalnica -e [u̯n, prva oblika tudi ln] ž (ȃ; ú) navadno lesena priprava za mešanje jedi med kuhanjem: premešati omako s kuhalnico; kuhalnice in zajemalke ∙ ekspr. zna sukati kuhalnico dobro kuhati ♪

   1 24 49 74 99 124 149 174 199 224  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA