Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hal (226-250)


  1.      gódlja  -e ž (ọ̑) 1. gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic, navadno zakuhana s kašo: godlja že vre; poslali so jim godljo in nekaj klobas; zabeljena godlja; pren., slabš. jezikovna godlja 2. ekspr. slaba pijača: te godlje pa že ne bom pil // slaba jed, navadno redka: menažko opoldanske godlje mu je dal za eno samo cigareto 3. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: pomagal mu je iz godlje; spet si v godlji ∙ ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  2.      goníti  gónim nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal / ekspr. veter je gonil oblake proti goram // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gonil konja; nepreh.: vso pot je gonil; goniti proti domu / zdaj pa ti nekaj časa goni, pa bom jaz plužil / ekspr. goniti sovražnika preganjati, zasledovati; beži, kot bi ga sršeni gonili; gonil ga je kot pes zajca 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: goniti konje; goniti živino na pašo / ekspr. zvezanega so gonili skozi vas / ekspr. ves dan ga je vodnik gonil po mestu 3. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: neprestano je gonil svoje delavce; z osorno besedo ga je gonil na delo; vsak večer so ga morali goniti spat; na polju so ga gonili kot psa / saj te ne gonimo v šolo, če nočeš // poditi stran, odganjati: ostani, saj te nihče ne goni; brez usmiljenja so jo gonili iz hiše, od hiše 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: venomer goni, da pojde sam po svetu / zmeraj goni (eno in) isto ● ekspr. samo to politiko goni se veliko, preveč ukvarja z njo; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; ekspr. vsako stvar je gonil do konca ni odnehal, popustil, dokler ni bila urejena, rešena; ekspr. goniti vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist ◊ lov. pes goni zasleduje bežečo divjad; muz. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak goníti se 1. kazati nagnjenje za parjenje: krava, svinja se goni 2. slabš. poditi se, divjati: otroci so se ves dan gonili po dvorišču / veter se je gonil preko pokrajine gonèč -éča -e: goneč konja, je prepeval ♪
  3.      goréčnost  -i ž (ẹ́) ekspr. velika prizadevnost, navdušenje za kaj: prva gorečnost je sčasoma ponehala; v začetku je kazal veliko gorečnost; uspeh je samo še podžigal njihovo gorečnost; gorečnost reformatorjev; gorečnost za politiko / poslušalce je navdušil z gorečnostjo svojih besed ♪
  4.      gorílnik  -a m (ȋ) grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv: plin je začel uhajati iz gorilnika; plinski gorilnik; gorilnik na špirit ♦ teh. gorilnik za varjenje // del grelne naprave na taka goriva, ki oddaja toploto: prižgati gorilnik; kuhalnik z enim gorilnikom / redko električni gorilnik grelec ♪
  5.      górnik  in gorník -a m (ọ̑; í) veter, ki piha z gor, s hribov: zapihal je močen gornik ♪
  6.      gornják  in górnjak -a m (á; ọ̑) star. veter, ki piha z gor, s hribov; gornik: pihal je močen gornjak ♪
  7.      gostljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) nekoliko gost: sadje je pretlačila in le malo časa kuhala, da je postalo gostljato; gostljata omaka ♪
  8.      grebén  -a m (ẹ̑) 1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov // izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov 2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom ∙ ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten 4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher ◊ anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam ♪
  9.      grebénček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od greben: petelinov grebenček / vodni grebenček ● ekspr. fantičku se je povesil grebenček ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav ◊ nav. mn., gastr. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom ♪
  10.      grélec  -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: vključiti grelec / potopni grelec; električni grelec za mleko, za vodo ♦ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače // del grelne naprave, ki oddaja toploto: grelec se je pokvaril / pri kuhalniku je grelec položen v spiralaste utore grelna žica; plinski kuhalnik na dva grelca gorilnika; električni štedilnik s tremi grelci grelnimi ploščami 2. pleten, navadno volnen ovoj za gretje zapestja, kolena: na rokah je imel grelce; spletla je grelce za revmatična kolena ♪
  11.      grélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki je za gretje: tovarna grelnih naprav / restavracija s hladilniki in grelnimi pulti; dati bolniku grelno blazino; kuhalnik na tri grelne plošče; grelna spirala, žica / grelni učinek ♦ teh. grelno telo ♪
  12.      grípa  -e ž (í) nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: gripa letos močno razsaja; zboleti za gripo; epidemija gripe; virus gripe / azijska gripa ki se razširi iz Azije ♪
  13.      gríževec  -vca m (ȋ) bot. rastlina z nedeljenimi, dlakavimi listi in s cveti v majhnih koških, Gnaphalium: gozdni griževec ♪
  14.      gŕlovka  -e ž (ŕ) med. davica žrela: pri grlovki se dihalne poti včasih nevarno zožijo ♪
  15.      gŕški  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko ◊ bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica ♪
  16.      grúliti  -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú) 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal // ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil grulèč -éča -e: gruleči golobje ♪
  17.      gúbast  -a -o prid. (ú) ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev ♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini ♪
  18.      gúsarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na gusarje: gusarska ladja / gusarski napadi / ekspr. tresel se je pred gusarsko drhaljo ♪
  19.      háuptman  -a [hau̯p-] m (á) v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan: na čelu kolone je jahal hauptman ♪
  20.      herój  -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej ♪
  21.      hitrogrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) teh., navadno v zvezi hitrogrelna plošča plošča (električnega štedilnika), ki se hitreje segreje kot navadna: kuhalnik s hitrogrelno ploščo ♪
  22.      hláče  hláč ž mn. (á ȃ) oblačilo, zlasti moško, ki obdaja spodnji del telesa in vsako nogo posebej: nositi, obleči, sleči, strgati hlače; irhaste, platnene hlače; hlače do kolen / delovne, jahalne, smučarske hlače; ženske hlače; dolge hlače katerih hlačnice segajo približno do gležnjev; kratke hlače katerih hlačnice segajo najdlje do kolen; hlače na zvonec ki imajo hlačnice spodaj razširjene / spodnje hlače del moškega spodnjega perila v obliki hlač ● pog., ekspr. hlače se mu tresejo boji se, strah ga je; pog. guliti, trgati hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače natepsti ga; iron. v tej družini pa žena hlače nosi odloča, ukazuje; šalj. pes mu je pomeril hlače mu je raztrgal hlače; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače (podelal) bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal; pog., ekspr. skočiti v hlače zelo hitro jih obleči; ekspr. koliko pa te je v hlačah spoprimi se z menoj, če si upaš ◊ lov. zelo dolge in goste dlake ali perje po nogah nekaterih sesalcev ali ptičev; teh. črki Y podoben kos cevovoda ♪
  23.      hlípavica  -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila ♪
  24.      hrampljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. hrustati: Le konji so še hrampljali in prhali, ker se jim je vsipal prah od suhe klaje v nozdrvi (F. Finžgar) ♪
  25.      hrbtíšče  -a s (í) 1. nav. ekspr. hrbet: upogniti hrbtišče; nositi koš na hrbtišču; gladiti konja po hrbtišču / hrbtišče roke; hrbtišče sekire / hrbtišče stola naslonjalo, naslonilo / gorsko hrbtišče 2. nar. hrbtenica prašiča z nekaj mesa: za koline so skuhali hrbtišče ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA