Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ha (751-775)



  1.      ponevati  -am nedov. () 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež je ponehaval; vročina ponehava / bolečine ponehavajo / takrat je pomen njegove igre že ponehaval 2. star. nehavati, prenehavati: počasi je ponehavala jokati
  2.      ponivati  -am nedov. () v presledkih nihati: obešena vrv ponihava / veje so ponihavale pred njegovim oknom so se majale, upogibale
  3.      ponjúhati  -am dov. () povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: prosil ga je, naj mu da malo ponjuhati; ponjuhal je ščepec tobaka in kihnil // z njuhanjem porabiti: ponjuhal je že dve škatli tobaka
  4.      popíhati  -am dov., tudi popijte; tudi popila (í) 1. s pihanjem a) odstraniti: popihati prah s knjig, police b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej 2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal // uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem ● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti
  5.      popivati  -am nedov. () v presledkih narahlo pihati: popihaval je prijeten vetrič; brezoseb. od severa je hladno popihavalo
  6.      popŕhati  -am dov. () z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: poprhati obraz s hladno vodo; vsak večer se poprhaekspr. sneg je poprhal skalne vrhove jih pokril v tanki, rahli plasti popŕhan -a -o: s snegom poprhane skale
  7.      popúhati  -am dov. (ū) ekspr. pokaditi: na dan popuha dvajset cigaret ● ekspr. popuhati vroč čaj popihati
  8.      pôrhant  -a m (ó) nižje pog. debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina; barhant: obleka iz porhanta
  9.      pôrhantast  -a -o prid. (ó) nižje pog. barhantast: porhantasta srajca
  10.      posmíhanje  -a s () glagolnik od posmihati se: njegovo posmihanje ga je razdražilo; škodoželjno posmihanje sosedov
  11.      posmíhati se  -am se nedov. ( ) 1. posmehovati se: ljudje so se mu posmihali / članek se posmiha taki modi 2. z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno le z rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost; nasmihati se: prijazno se mu je posmihala / posmihati se s kotičkom oči
  12.      posmivati se  -am se nedov. () posmihati se: fantje so se mu posmihavali
  13.      posnelja  -e ž (á) nar. vzhodno ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: nevesta si je že izbrala posvatbice in posnehaljo
  14.      potúha  -e ž () 1. izkazovanje prevelike popustljivosti komu pri napakah, prestopkih: bil je strog in ni trpel potuhe; brez njene potuhe bi bil boljši / dajati komu potuho; dobiti potuho pri kom 2. ekspr. neodkrit, neiskren človek: vsi so sami hinavci in potuhe
  15.      povóhati  -am dov. (ọ̑) krajši čas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje / povohala je meso, če je sveže ● nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; pes povoha pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; ekspr. dijak knjige še povohal ni se ni učil, bral; pog., ekspr. pijače še povohal ni sploh ni pil; ekspr. smodnika dozdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; pog., ekspr. šole še nikoli ni povohal odznotraj nikoli ni hodil v šolo
  16.      práha 1 -e ž (á) jeseni preorana in navadno do naslednje pomladi neposejana, neposajena njiva: spomladi so praho preorali; na prahi se je razrasel plevel / delati, orati praho njivo jeseni orati, pa ne posejati, posaditi / pustiti njivo v prahi
  17.      práha 2 -e ž (á) čeb. spolno združevanje: praha matice / matica gre na praho
  18.      práhast  -a -o prid. () podoben prahu: prahast pesek; prahasta snov
  19.      právhati se  -am se nedov. () nar. koroško pogovarjati se: pravhata se o domačih razmerah
  20.      predíhati  -am dov.) ekspr. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se: predihali smo precej dima in prahu // prebiti, preživeti: veliko noči je moral predihati v tem zatohlem zraku 2. z intenzivnim dihanjem prečistiti: predihati pljuča ● žarg. knjigo je v enem dnevu predihal prebral; žarg. možak je v življenju predihal veliko vina popil, izpil predíhan -a -o: predihan zrak izrabljen; predihana pljuča
  21.      predviren  -rna -o prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na čas pred viharjem: predviharna soparica; predviharna tišina / predviharni trenutki
  22.      pregréha  -e ž (ẹ̑) rel. kar je kdo storil zlasti moralno slabega, oporečnega: odpustil mu je vse pregrehe / kesati se pregreh grehov / knjiž. broditi v pregrehah // ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregrehe; pregreha nad predpisi / popustljivost je bila velika pregreha
  23.      prehajáč  -a m (á) knjiž. kdor gre čez kaj: streljali so na vsakega prehajača, ki so ga opazili na mostu
  24.      prehajálen  -lna -o prid. () knjiž. ki prehaja, navadno z enega stanja v drugo: prehajalne oblike, značilnosti / prehajalni toni; prehajalne barve
  25.      prejanje  -a s () glagolnik od prehajati: opazovali so prehajanje vojakov čez reko; prehajanje vozila z enega prometnega pasu na drugega / prehajanje državne meje / prehajanje na nov sistem je povzročilo nekaj težav; začelo se je prehajanje na serijsko proizvodnjo / prehajanje proletariata na oblast je bil dolgotrajen proces / poskušal je slikati prehajanje barv

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA