Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ha (5.101-5.125)


  1.      razgledováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: pogosto sva se ustavila in se razgledovala; z vrha smo se dolgo razgledovali; razgledoval se je, kam bi postavil kip / razgledovati se po okolici; pren., ekspr. pogosto se je razgledoval po svojem življenju 2. prilagajati se gledanju v neugodnih okoliščinah: ko so ugasnile luči, so se nekaj časa razgledovali 3. z opazovanjem, proučevanjem seznanjati se s čim, spoznavati kaj: v mladosti se je veliko razgledoval po svetu / razgledovati se po sodobni umetnosti, zgodovini 4. redko iskati, ogledovati se: ko je prišel od vojakov, se je razgledoval po primerni službi / čas je, da se začneš razgledovati za ženo ● ekspr. nad ravnino se razgleduje grad je, stoji; ekspr. hiša se razgleduje po poljih iz nje, od nje je razgled po poljih razgledováti zastar. ogledovati, pregledovati: vojaki razgledujejo okolico stavbe razgledujóč se -a -e: razgledujoč se po dolini, je zagledal čredo gamsov ♪
  2.      razgoréti se  -ím se dov., razgôrel se (ẹ́ í) 1. začeti močneje goreti: suha drva so se hitro razgorela; grmada, kres se razgori; preveč, zelo se razgoreti / ko se je ogenj razgorel, je postalo toplo / ekspr. iskra se je razgorela v močen plamen; brezoseb. pusti, saj se bo samo razgorelo; pren., ekspr. plamen upora se je razgorel // začeti dajati močno svetlobo: sveča se bo kmalu razgorela // knjiž. začeti močneje žareti: na nebu se je razgorela večerna zarja 2. ekspr. pojaviti se v veliki meri: med njima se je razgorela stara ljubezen; v njem so se razgorele strasti / v njihovih srcih se je razgorelo novo upanje ● knjiž., ekspr. od napetosti se ji je razgorel obraz zelo je zardela; knjiž., ekspr. po vrtovih so se spet razgorele vrtnice razcveteli so se njihovi rdeči cveti razgôrel tudi razgorèl in razgorél -éla -o: razgorel ogenj ♪
  3.      razgovárjati se  -am se nedov. (ȃ) uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi ∙ publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena // raba peša izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti razgovárjati zastar. odvračati, odsvetovati: razgovarjali so jo od poroke z njim razgovarjáje se: hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih razgovarjajóč se -a -e: sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci ♪
  4.      razgradíti  -ím dov., razgrádil (ȋ í) narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine; razkrojiti: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi ◊ biol. razstaviti organske snovi v celici razgrajèn -êna -o: razgrajena snov ♪
  5.      razgrájati 1 -am nedov. (á) 1. povzročati hrup, nemir zlasti z vedenjem: otroci radi razgrajajo; v sosednjem stanovanju že vse popoldne razgrajajo; razgrajajo, kot bi bili nori 2. v dejanju kazati notranjo napetost, jezo: na sestanku si tiho, doma pa razgrajaš / šla je pogledat, zakaj pes tako razgraja laja ● star. ponoči je razgrajal vihar divjal razgrajajóč -a -e: razgrajajoči šolarji so se umirili ♪
  6.      razgréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel 2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se razgreli / živahna igra otroke razgreje 3. ekspr. razvneti: glasba jih je razgrela; ljudje so se razgreli in govorili drug čez drugega / film jim je razgrel domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: krivični očitki človeka razgrejejo; tako se je razgrel, da so ga komaj pomirili / molči že, se je razgrel ● ekspr. vino je družbo razgrelo zaradi popitega vina so postali bolj živahni, zgovorni; ekspr. s petjem borbenih pesmi jih je hotel razgreti spodbuditi, navdušiti razgrét -a -o: razgret obraz; pomiriti preveč razgrete razpravljavce; streha je razgreta; iz kuhinje je prišla vsa razgreta; razgret od hitre hoje ♪
  7.      razgrínjati  -am nedov. (í) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo 3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje // razmikati: razgrinjati veje 4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike ∙ publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo 2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla ♪
  8.      razgubíti se  -ím se dov., razgúbil se (ȋ í) nav. ekspr. 1. raziti se, navadno neopazno: radovedneži so se hitro razgubili / razgubili so se na svoje domove; fantje so se razgubili po hišah / ko bo prenehalo deževati, se bodo ljudje razgubili // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati a) neviden: otroci so se razgubili med drevjem b) neslišen: klic se je razgubil v daljavi / koraki se razgubijo v noč 2. prenehati biti, obstajati: ko je vzšlo sonce, se je megla razgubila / posmehljiv izraz na njegovem obrazu se je razgubil razgubíti redko izgubiti: žep se mu je raztrgal, zato je razgubil denar; dokumenti se ne smejo razgubiti ♪
  9.      razgúbljati se  -am se nedov. (ú) nav. ekspr. 1. razhajati se, navadno neopazno: že pred koncem predstave so se začeli gledalci razgubljati / počasi se razgubljajo iz sobe; ljudje se razgubljajo po trgovinah in gostilnah // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati a) manj viden: otroci se razgubljajo v visoki travi; steza se razgublja med skalami b) manj slišen: pesem se je razgubljala v noč 2. približevati se koncu obstajanja: dim, megla se razgublja / spomini se razgubljajo v pozabo razgúbljati redko izgubljati: kar naprej je razgubljal robce ♪
  10.      razhladíti  -ím dov., razhládil; razhlajèn (ȋ í) redko ohladiti: razhladiti vrelo vodo / veter je precej razhladil ozračje / juha se je razhladila / skočil je v vodo, da bi se malo razhladil ♪
  11.      raziskríti  -ím dov., razískril in raziskríl; raziskrèn (ȋ í) povzročiti, da se kaj iskri: raziskriti kremen / lunina svetloba je raziskrila sneg raziskríti se 1. postati iskriv: ponoči se je morje raziskrilo 2. pesn. prenehati iskriti se: nekoč se bodo zvezde raziskrile in ugasnile ♪
  12.      razíti se  -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í) 1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu 2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani 3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi 4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti ● star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala ♪
  13.      razjasníti  -ím dov., razjásnil (ȋ í) narediti, da je kaj brez oblakov: burja je razjasnila nebo; nebo se je že razjasnilo; brezoseb. razjasnilo se je, zato pusti dežnik doma // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: razjasniti temno noč ● ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen razjasnjèn -êna -o in razjásnjen -a -o: razjasnjeno nebo ♪
  14.      razkadíti  -ím dov., razkádil; razkajèn (ȋ í) narediti, povzročiti, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter je razkadil meglo; pren. njegove besede so razkadile vse dvome razkadíti se 1. prenehati biti, obstajati: dim se je že razkadil; ko so se oblaki razkadili, smo zagledali vrhove gor; brezoseb. odpri okno, da se razkadi // ekspr. izginiti, miniti: pomisleki, predsodki so se razkadili; njegova slava se je brez sledu razkadila 2. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: počakal je, da se ji je jeza razkadila; navdušenje se mu je kmalu razkadilo; na svežem zraku se jim je pijanost razkadila ♪
  15.      razkájati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter razkaja dim razkájati se prenehavati biti, obstajati: proti poldnevu se je megla začela razkajati ♪
  16.      razkazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. drugega za drugim kazati: prodajalka razkazuje kupcem obleke; razkazovati pohištvo, stroje // kazati po delih: razkazovati kmetijo, mesto 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj vidno, opazno: nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo 3. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: javno razkazovati bogastvo / razkazovati svojo oblast, vplivnost 4. delati vidno, opazno a) razpoloženje, stanje: razkazovati svoja čustva, ljubezen; povsod je razkazovala svojo potrtost b) lastnost, značilnost: človek rad razkazuje svojo moč in pogum / ekspr. razkazovala je svoje čare razkazováti se s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbujati pozornost, občudovanje: otroci se radi razkazujejo; razkazovati se pred obiskovalci; bahavo se razkazovati / razkazovala se je v novi obleki razkazujóč -a -e: razkazujoč ji mesto, jo je peljal v gledališče ♪
  17.      razkipéti se  -ím se dov., tudi razkípel se (ẹ́ í) 1. začeti močno kipeti: voda se je razkipela; pren., ekspr. mladost se razkipi 2. ekspr. razburiti se, razjeziti se: zakaj si se tako razkipel razkipèl in razkipél tudi razkípel -éla -o: razkipela juha ♪
  18.      razkláti  -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir ● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne razklán -a -o 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan ∙ ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim ♪
  19.      razkrájati  -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: kačji strup razkraja kri; razkrajati les, listje; hranilne snovi se v telesu razkrajajo; hitro, počasi se razkrajati / s kuhanjem vitamine razkrajamo uničujemo // kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrajajo beljakovine; mlečna kislina se razkraja v vodo in ogljikov dioksid / kemično razkrajati 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja razkrajajo organizacijo; pren. to je razkrajalo okupatorjevo bojno moralo 3. knjiž. delati, povzročati, da česa ni več: svetloba je začela razkrajati temo; megla se je začela razkrajati; pren. njihova dobra volja se je razkrajala razkrajajóč -a -e: razkrajajoče delovanje bakterij; razkrajajoče se listje ♪
  20.      razkréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razširiti, razmakniti: razkrečiti noge, prste; na široko, zelo razkrečiti; parklji se razkrečijo / razkrečiti kolena / redko zver je razkrečila čeljusti odprla, razprla razkréčen -a -o 1. deležnik od razkrečiti: razkrečeni prsti; razkrečene noge; razkrečen je stal sredi sobe 2. široko razrasel: razkrečene veje / jelen z razkrečenim rogovjem ◊ bot. razkrečena krhlika nizek trnat grm z zelenkastimi dišečimi cveti, Rhamnus saxatilis; prisl.: razkrečeno sedeti ♪
  21.      razkríti  -kríjem dov., razkrìl tudi razkríl (í ȋ) 1. odstraniti s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkriti gredo / razkriti glavo odstraniti pokrivalo z nje; razkriti spečega otroka odstraniti odejo z njega; med spanjem se je razkril // s strehe odstraniti kritino: vihar je razkril streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa narediti kaj vidno: megla se je izgubila in razkrila hiše / smeh ji je razkril bele zobe 3. narediti znano kaj prikritega, skrivnega: razkril je njeno nepoštenost; razkriti tatvino / storilca še niso razkrili našli, odkrili // narediti znano sploh: mikroskop je razkril zgradbo živčnega vlakna / v svojem delu je razkril znamenitosti tega kraja / razkriti resnico 4. narediti, da kaj izve kdo drug: razkrila mu je svoje misli, načrte; razkriti komu skrivnost; razkril ji je svojo ljubezen izpovedal; razkriti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razkriti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. nikomur se ni razkrila izpovedala svojih čustev, misli razkríti se ekspr. postati viden, pokazati se: zjasnilo se je in razkrila se nam je vsa lepota pokrajine razkrít -a -o: razkrita skrivnost; streha je že razkrita ♪
  22.      razkrójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razkroj: razkrojni proces / razkrojni produkti / preprečiti sovražnikovo razkrojno delo ♦ kem. razkrojna destilacija lesa suha destilacija lesa ♪
  23.      razkrojeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: razkrojevati hranilne snovi 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: to je začelo razkrojevati stranko / razkrojevati delavsko enotnost ♪
  24.      razkrojíti  -ím dov., razkrójil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti 2. knjiž. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči 3. knjiž. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila razkrojèn -êna -o: razkrojena snov; organizacija je razkrojena ∙ knjiž., redko duševno, notranje razkrojen človek razdvojen, razklan ♪
  25.      razlájati  -am dov. (ȃ) nizko na več krajih reči, povedati: spraševal se je, kdo je vse to razlajal / razlajali so ga za lenuha razglasili razlájati se ekspr. začeti močno lajati: ko je zagledal prišleca, se je pes razlajal ♪

   4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA