Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ha (51-75)



  1.      jkanje  -a s () glagolnik od hajkati: hajkanje je bilo brezuspešno
  2.      jkati  -am nedov. () med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu jkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih
  3.      jlati  -am nedov. () pog., slabš., pri nacistih pozdravljati s heil: glasno je hajlal in dvigal desnico
  4.      jlovec  -vca m () pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec
  5.      jmatbúnd  -a m (-) med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund
  6.      jmvêrovec  -vca m (-) pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti
  7.      jsasa  medm. () izraža veselje, razigranost; hejsasa: le veselo, hajsasa
  8.      kenkrojc  -a [kǝn] m (á) pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce
  9.      la  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala
  10.      halabúka  -e ž () ekspr., redko hrup, trušč: peklenska halabuka
  11.      halalí  m neskl. () lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali
  12.      laš  -a m () žarg., pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma: Vožnja je postajala z vsakim halašem nevarnejša (A. Ingolič)
  13.      lda  -e ž () žarg., mont. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče: halde so spremenile pokrajino
  14.      lf  -a m () žarg., šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half
  15.      halít  -a m () min. rudnina natrijev klorid, kamena sol
  16.      lja  -e ž (á) plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
  17.      ljica  -e ž (á) manjšalnica od halja: deklice v haljicah ◊ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
  18.      ljina  -e ž (ā) zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini
  19.      halkopirít  -a m () min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita
  20.      halkosfêra  -e ž () geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero
  21.      hall  -a [hôl] m () zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall // večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu
  22.      hallstattski  gl. halštatski
  23.      lma  -e ž () igr. družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo
  24.      ha 1 -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev
  25.      ha 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA