Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ha (3.401-3.425)



  1.      nèdokončán  -a -o prid. (-á) ki ni dokončan: v ateljeju je imel več nedokončanih portretov; članek je ostal nedokončan; nedokončane partije šaha / nedokončana srednja šola / pog. nedokončan gimnazijec dijak, ki ni dokončal gimnazijeekon. nedokončana proizvodnja proizvodi v nastajanju // ekspr. nedozorel, nezrel: fant je še precej neokleščen in nedokončan
  2.      nèdúh  -á m (-) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od du: boj umetniških ustvarjalcev z neduhom / sila neduha
  3.      nèdušèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni dušen: nedušen glas, smeh ♦ fiz. nedušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja
  4.      nèenakoméren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni enakomeren: neenakomeren razvoj / neenakomerna hitrost / neenakomeren utrip žile; neenakomerno dihanje / ima nerazločno, neenakomerno pisavo ♦ fiz. neenakomerno gibanje gibanje s spremenljivo hitrostjo nèenakomérno prisl.: neenakomerno naraščati; neenakomerno razdeljen
  5.      nefrít  -a m () min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn amfibola: nahajališča nefrita / izdelki iz nefrita / obesek z nefritom
  6.      nègíben  -bna -o prid. (-) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivipesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj
  7.      negóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) slabš. ničvreden, malovreden: zahaja v družbo negodnih ljudi
  8.      nègódnost  tudi nègôdnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost
  9.      negodovánje  -a s () glagolnik od negodovati: dogodek je izzval, povzročil negodovanje pri večini ljudi; sprejeti kak ukrep z negodovanjem; glasno negodovanje; negodovanje občinstva; ekspr. vihar negodovanja se je polegel
  10.      negodováti  -újem nedov.) izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval negodováje: negodovaje so se ljudje razšli
  11.      nègotòv  -óva -o prid. (- -ọ́) ki ni gotov: negotov izid; negotova rešitev / podatki so precej negotovi; negotova znamenja nosečnosti / živeti v negotovih časih; njegov položaj je zelo negotov / njen glas je bil drhteč in negotov; bližal se je z negotovimi koraki; ima negotov nastop ∙ publ. bil je zelo previden, ker (si) je bil uspeha negotov ni bil prepričan o uspehu; bila je še vedno negotova, kaj naj stori ni vedela nègotóvo prisl.: negotovo hoditi, odgovoriti, priznati
  12.      nehováti  -újem nedov.) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje minevazastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd
  13.      nèizenáčenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizenačenega: neuspeha je kriva predvsem igralska neizenačenost / neizenačenost cen, honorarjev
  14.      nèizlúščen  tudi nèzlúščen -a -o prid. (-ú) ki ni izluščen: fižol je še neizluščen / neizluščeni stroki graha
  15.      nèizšólan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni izšolan: dva njena otroka sta še neizšolana / za jahanje neizšolan konj
  16.      nekàko  in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (; ; ọ̄; ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav // neustalj. izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe 2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta 3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole 4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako 5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako
  17.      nekàkšen  tudi nekákšen stil. nékakšen -šna -o zaim. (; ; ẹ̄) 1. nav. ekspr. izraža nedoločnost osebe ali stvari: risal je v pesek nekakšne like; vse je videl kot v nekakšni megli; zadnji dogodki so bili zanj nekakšne hude sanje // izraža približno podobnost: tresla ga je nekakšna mrzlica; podjetje je imelo tam nekakšno podružnico / slabš. zmašil je nekakšen člančič / star. prihajali so po nekakšnem ustaljenem redu nekem 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to mora biti nekakšna pomota / postaja je nekakšne tri kilometre odtod nekàkšno tudi nekákšno stil. nékakšno prisl., zastar. nekako: nekakšno tri dni bo od tega
  18.      nékam  prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako
  19.      nekdó  tudi nékdo nekóga zaim., nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ̄; ẹ̑ ọ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano osebo: nekdo prihaja; nekomu si pokimal; odšla je z nekom drugim / obdolžili so nekoga izmed nas ∙ ekspr. nekdo je pa danes silno priden ti 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno osebo; kdo: denar, ki si ga nekdo izposodi, ni njegova last; gledala je svojo dlan, kakor da bi bila nekoga drugega / iščejo nekoga, da bi ga obdolžili za poraz
  20.      néki  prisl. (ẹ̑) 1. ekspr., za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric // v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se 2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati
  21.      nekód  prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled 3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod
  22.      nekólikanj  prisl. (ọ̑) star. nekoliko: nekolikanj prepiha ne bo škodilo / jeza se mu je nekolikanj polegla / postopek je nekolikanj čuden
  23.      nèkomplicíran  -a -o prid. (-) ki ni kompliciran: reševal je samo lažja, nekomplicirana vprašanja / najprej je predelal nekomplicirana poglavja / mehanizem tega stroja je preprost, nekompliciran
  24.      nèkovína  -e ž (-í) kem. element, ki ni kovina: nahajališča nekovin; kovine in nekovine / industrija nekovin
  25.      nékovšen  -šna -o zaim. (ẹ̄) star. nekak, nekakšen: nekovšen berač prihaja

   3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA