Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ha (3.251-3.275)


  1.      nadstréšje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: hiša ima slamnato streho s širokim nadstrešjem / zložiti deske pod nadstrešje 2. redko streha, ostrešje: zgraditi nadstrešje nad zidovi / nadstrešje nad parkirnim prostorom ♪
  2.      nàdsvetlôba  -e ž (ȁ-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo ♪
  3.      nadtálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja nad tlemi: nadtalne stene stanovanjskih in gospodarskih poslopij / nadtalna železnica nadzemna železnica ♪
  4.      nadúdlati se  -am se dov. (ȗ) žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: nič ne razmišlja, ampak se kar vse nadudla ♪
  5.      nadúšljiv  -a -o prid. (ȗ) ki ima naduho: nadušljiv človek; nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle nadúšljivo prisl.: nadušljivo dihati ♪
  6.      nadvôden  -dna -o prid. (ó) ki je, se nahaja nad vodo, vodno gladino: nadvodni del ladje, rastline // navt. ki se giblje na vodi, vodni gladini: nadvodne vojne ladje / nadvodna vožnja podmornice ♪
  7.      nàdvójvoda  -e in -a m (ȁ-ọ̑) zlasti pri Habsburžanih plemič, za stopnjo višji od vojvode ♪
  8.      nadvráten  -tna -o prid. (ā) ki je, se nahaja nad vrati: v nadvratni lok portala so vklesana znamenja; iz nadvratne line se je oglasil zvonček / osnutek za nadvratni relief ♦ um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon ♪
  9.      nadzêmeljski  tudi nadzémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) 1. ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemeljski deli rastlin // ki je, se nahaja na zemeljski površini: nadzemeljske in podzemeljske reke 2. v krščanstvu ki je, obstaja nad zemeljsko stvarnostjo: nadzemeljski svet / nadzemeljska bitja / verovati v nadzemeljsko življenje ● ekspr. nadzemeljska sreča zelo velika ♪
  10.      nadzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemni deli rastlin / nadzemni kabel, vod; nadzemna železnica // ki je, se nahaja na zemeljski površini: nadzemni tok reke ♪
  11.      nadzémski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemski deli rastlin / nadzemska železnica 2. ki ni na zemlji, ne pripada zemeljski stvarnosti: pred njimi se je odprl neskončen nadzemski svet / ekspr. v sanjah se sprehaja po nadzemskih pokrajinah nenavadnih, čudovitih / ekspr. to je nadzemska sreča zelo velika 3. v krščanstvu ki je, obstaja nad zemeljsko stvarnostjo: nadzemski svet; nadzemske sile / nadzemska bitja / verovati v nadzemsko življenje ♪
  12.      nadzráčen  -čna -o prid. (á ā) ki je, se nahaja nad ozračjem: raketa je ponesla satelit v nadzračni prostor ♪
  13.      nadzvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad zvezdami: nadzvezdni prostor / vznes. sanjati o nadzvezdni domovini ♪
  14.      naênkrat  stil. naenkràt prisl. (é; ȁ) 1. izraža trenutnost: naenkrat je bil čisto siv od prahu / zdaj je bilo naenkrat dovolj kruha pri hiši / ekspr. kar naenkrat zasliši grozen krik // izraža nepričakovanost: naenkrat, da sam ni vedel kako, se je znašel pred tovornjakom; naenkrat je začel govoriti popolnoma drugače 2. izraža istočasnost: prišli sta obe naenkrat; učenci so odgovorili vsi naenkrat / preskakuje po tri stopnice naenkrat hkrati ♪
  15.      náfta  -e ž (ȃ) oljnata, vnetljiva tekočina naravnega izvora, ki se uporablja zlasti za pridobivanje tekočih goriv: črpati nafto; nahajališče, vrelec nafte; rafinerija nafte; nafta kot surovina za bencin, petrolej / surova nafta // poljud. iz nafte pridobljeno tekoče gorivo a) za motorje, strok. plinsko olje: ta avtobus porabi na sto kilometrov dvajset litrov nafte / ladja na nafto b) za kurjavo, strok. kurilno olje: naliti nafto v gorilnik / peč na nafto ♪
  16.      nagána  -e ž (ȃ) vet. afriška nalezljiva bolezen živali, katere povzročitelja prenaša muha cece ♪
  17.      nagíb  -a m (ȋ) 1. glagolnik od nagniti: povzročiti nagib ladje z obremenitvijo na eni strani; nagib telesa v levo / pozdravila sta se z nagibom glave 2. nagnjenost dane ravnine glede na osnovno ravnino: izmeriti, izračunati nagib; nagib ceste, strmine; streha z velikim nagibom / bočni nagib / redko spuščati se po nagibu po strmini 3. kar povzroča kako dejanje, ravnanje: prvi nagib za umor je bil denar; raziskovati notranje, zunanje nagibe za to dejanje; iz kakšnih nagibov si se odločil za ta študij / osebni, socialni nagibi; pustolovski, samomorilni nagibi / to je naredila iz lastnega nagiba ● knjiž. ima močen nagib do literarnega ustvarjanja nagnjenje, dar ♪
  18.      naglávka  -e ž (ȃ) bot. rastlina z belimi ali rožnatimi cveti v klasih, Cephalanthera: dolgolistna, rdeča naglavka ♪
  19.      nagléžnjica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., arheol. okras za na noge, navadno v obliki obroča; nanožnica: uhani, nagležnjice in zapestnice ♪
  20.      nágloma  prisl. (ā) knjiž. 1. hitro, nahitro: nagloma se odločiti; vihar se nagloma poleže 2. nepričakovano, nenadoma: nagloma odpotovati, umreti ♪
  21.      nágnjenje  -a s (á) 1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje: to nagnjenje je podedovala po očetu; dedno nagnjenje k bolezni; nagnjenje k otožnosti / duševno, telesno nagnjenje // navadno s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo: kazati gospodovalna nagnjenja; obvladovati (svoja) slaba nagnjenja; ekspr. to so čisto človeška nagnjenja / erotično, samomorilsko, spolno nagnjenje 2. hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: čutiti, imeti nagnjenje do stroke; nagnjenje k branju, znanstvenemu delu, študiju / nagnjenje k pitju / nagnjenje k ljubosumnosti / knjiž. pisateljevo nagnjenje h groteski / imeti nagnjenje za glasbo dar, nadarjenost 3. naklonjenost, ljubezen: do nje čuti posebno nagnjenje; v dekletu je vzbudil globoko nagnjenje 4. publ. razmeroma velika možnost (česa): čez dan bo vreme lepo, zvečer nagnjenje h krajevnim ploham in nevihtam ♪
  22.      nagósto  in na gósto prisl. (ọ̑) izraža razvrščenost v majhnih medsebojnih presledkih: tam stojijo hiše bolj nagosto; nagosto posajene rože / nagosto popisana stran stran, na kateri so besede, vrste tesno skupaj; z zvezdami nagosto posuto nebo / dež pada nagosto; krogle so švigale zelo nagosto ∙ nar. nagosto odhajati od doma pogosto // izraža razvrščanje v majhnih medsebojnih presledkih: nagosto saditi; žito nagosto sejati / nagosto popisati list ♪
  23.      nagŕbati  -am dov. (r̄ ȓ) redko nagrbančiti: nagrbati čelo; prsti so se nagrbali od luga nagŕban -a -o: starka je nagrbana kot suha hruška; nagrbana lica ♪
  24.      nagúliti se  -im se dov., nagúlila se in nagulíla se (ú) žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: zgodovino se je nagulil, ker bo vprašan / naguliti se na pamet / si se že nagulil za izpit naučil, naštudiral ♪
  25.      nahlastáti se  -ám se dov. (á ȃ) knjiž. 1. nadihati se: komaj se je nahlastal svežega zraka 2. najesti se: merjasec se je nahlastal želoda ♪

   3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA