Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ha (2.501-2.525)



  1.      kehljáti  -ám nedov.) oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo kehljáti se ekspr., redko smejati se, hahljati se: kehljal se je na ves glas
  2.      kemizácija  -e ž (á) vsestransko izkoriščanje izsledkov kemije v industriji, poljedelstvu: kemizacija narodnega gospodarstva; mehanizacija in kemizacija
  3.      képanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od kepati: začne se s kepanjem, neha pa s pretepom
  4.      kesánje  -a [kǝs] s () neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja ♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi
  5.      kh  [k] medm. posnema glas jezne mačke: mačka se zažene v psa in puha: kh, kh, kh
  6.      kìh  medm. () posnema glas pri kihanju: zasrbi ga v nosu in kihne: kih, kih, čih
  7.      kíla 1 -e ž (í) izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino: zaradi prevelikega napora je nastopila kila / ima prirojeno kilo / operirati kilo / boleha za kilo ♦ anat. dimeljska, popkovna kila
  8.      kílav  -a -o prid. (í) 1. slabš. šibek, slaboten, bolehen: na pomlad so otroci bolj kilavi; videti si prav kilav / je kilave postave / ima kilav glas / kilava koza suha, mršava ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha // slab, nekvaliteten: to so kilava jabolka / produkcija je bila precej kilava / imamo kilavo vreme neprijetno, pusto 2. redko ki ima bolezen kilo: ker je pretežko dvignil, je postal kilav
  9.      kinétika  -e ž (ẹ́) fiz. kinematika: kinetika in biomehanika ♦ kem. kemijska kinetika
  10.      kipélen  -lna -o prid. (ẹ̑) agr. nanašajoč se na alkoholno vrenje: kipelne glivice / kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline
  11.      kipéti  -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku ● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito
  12.      kípnik  -a m () gastr. močnata jed, kuhana v sopari: orehov, rižev kipnik
  13.      kípniti  -em nedov. in dov.) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipniti kípnjen -a -o: kipnjen kruh
  14.      kísati  -am nedov. () 1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom // povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo kísati se 1. zaradi vrenja postajati kisel: mleko, vino se kisa; zelje se že kisa // ekspr. kvariti se, slabšati se: hrana se je že začela kisati ∙ ekspr. pamet se mu kisa v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. vreme se že ves dan kisa je, postaja neprijetno, pusto 2. ekspr. z izrazom na obrazu, z obnašanjem kazati nerazpoloženje, nejevoljo: pijte, kaj bi se kisali; ni ga bilo, nekaj se kisa / nehaj se že kisati jokati
  15.      kísel  -sla -o [ǝ] prid. (í) 1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo / ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina // ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab // ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis 2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje // navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel 3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli ● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pustoagr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena kíslo prisl.: kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo kísli -a -o sam.: ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem
  16.      kisíkov  -a -o prid. () nanašajoč se na kisik: kisikovi dihalni aparati; kisikova jeklenka jeklenka za kisik / kisikove spojine
  17.      kisiláček  -čka m (á) nar. prekmursko trdi sir v obliki hlebca s tanko, svetlo ali rumeno skorjo: prinesla je kruha in majhnih kisilačkov
  18.      kíslast  -a -o prid. (í) kiselkast: kislasta pijača / juha s kislastim okusom
  19.      kislínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kislino: ne sme uživati kislinske hrane ♦ obrt. kislinska stopnja kruha, mleka količina kisline v kruhu, mleku
  20.      kíslost  -i ž (í) lastnost kisle snovi: kremžila se je od kislosti jagod / kislost mošta / priprava za ugotavljanje kislosti / kislost nasmehaagr. kislost tal; kem. kislost galunove raztopine; med. kislost želodčnega soka
  21.      kít 1 -a m () največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami: zadeti kita s harpuno / lov na kite ♦ zool. brezzobi kiti ki imajo namesto zob dve vrsti poroženelih kožnih gub, Mystacoceti; grenlandski kit ki ima belkasto sivo progo na korenu repa, Balaena mysticetus
  22.      kitára  -e ž () glasbilo s šestimi strunami in trupom v obliki osmice: brenkati na kitaro; peti ob spremljavi kitare / zna igrati (na) kitaro / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajihmuz. električna kitara pri kateri se toni ojačujejo s pomočjo električnih naprav
  23.      kitolóvka  -e ž (ọ̑) manjša ladja, opremljena s harpuno: krov kitolovke / ladja kitolovka
  24.      kitovína  -e ž (í) kitovo meso: kos kruha in kitovine
  25.      kízmet  in kísmet -a m () po verovanju mohamedancev usoda: vdati se v kizmet

   2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA