Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ha (226-250)

226.      arhájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika ♪
227.      arhángel  -a m (á) rel. angel višjega reda; nadangel: arhangel Mihael; angeli in arhangeli ♪
228.      ástrahan  -a m (ȃ) dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu // tekst. volnena tkanina, podobna temu krznu ◊ agr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko ♪
229.      astrahánka  -e ž (ȃ) pog. čepica ali kučma iz astrahana: na glavo si je dala astrahanko ♪
230.      ástrahanski  tudi astrahánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na astrahan: astrahansko krzno / astrahanski ovratnik ♪
231.      ávtomeháničen  -čna -o (ȃ-á) pridevnik od avtomehanika: avtomehanična delavnica ♪
232.      ávtomehánik  -a m (ȃ-á) mehanik za popravljanje avtomobilov: postati avtomehanik ♪
233.      ávtomehánika  -e ž (ȃ-á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov: odprli so delavnico za avtomehaniko // nauk o ustroju avtomobilov ♪
234.      backhand  -a [bèkhènd -ênda] m (ȅ-ȅ ȅ-ȇ) šport. udarec pri (namiznem) tenisu ipd. s hrbtom roke proti nasprotniku: močen backhand; neskl. pril.: backhand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand ♪
235.      baháč  -a m (á) kdor se (rad) baha: kadar je pijan, je velik bahač; imajo ga za lažnivca in bahača ♪
236.      baháčast  -a -o prid. (á) ekspr. ki se (rad) baha: bahačast gospodar ♪
237.      baháčka  -e ž (ȃ) ženska, ki se (rada) baha: znana bahačka ♪
238.      báhanje  in bahánje -a s (á; ȃ) glagolnik od bahati se: to je le prazno bahanje ∙ preg. velik v bahanju, majhen v dejanju ♪
239.      baharíja  -e ž (ȋ) ekspr. bahavo vedenje ali govorjenje: njihova baharija mu ni všeč; sama baharija ga je; pri sosedu ni drugega ko baharija / zapravlja iz same baharije ♪
240.      baháriti  -im in baháriti se -im se nedov. (á ȃ) ekspr. bahati se: fant je baharil, kako je močen / pav se bahari po dvorišču ♪
241.      baharítnež  -a m (ȋ) ekspr., redko bahač: težko prenašam tega baharitneža ♪
242.      baháški  -a -o prid. (á) ki se zelo baha: to so bahaški ljudje; iz bahaške družine je / bahaške besede baháško prisl.: bahaško se vesti ♪
243.      baháštvo  -a s (ȃ) bahavost, bahanje: iz samega bahaštva si je kupil avto; njegove besede so bile prazno bahaštvo ♪
244.      bahàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti ♪
245.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪
246.      bahátiti se  -im se tudi bahátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko bahati se: rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke ♪
247.      bahátost  -i ž (á) lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo ♪
248.      bahàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe ♪
249.      báhavec  in bahávec -vca m (á; ȃ) knjiž., redko bahač ♪
250.      bahávost  -i ž (á) lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326