Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ha (1.101-1.125)


  1.      žóhar  -ja m (ọ̄) nar. ščurek: zatirati žoharje; stenice in žoharji; gledajo me kakor črnega žoharja v skledi neprijazno, sovražno; čepeti, skrivati se kakor žohar v luknji ♪
  2.      á  in à medm. (ā; ȁ) 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še! 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže! 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal ♪
  3.      ábak  tudi ábakus -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra ♪
  4.      ablaktácija  -e ž (á) 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja ♪
  5.      absolúten  -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega ♪
  6.      acetónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona ♪
  7.      ačìh  medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal ♪
  8.      aeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje ♪
  9.      aeróbika  -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike ♪
  10.      aerosól  -a m (ọ̑) 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje ♪
  11.      afrikanizácija  -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost ♪
  12.      ága  -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga ♪
  13.      agírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu 2. redko igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba // mahati, gestikulirati: agirati z rokami ♪
  14.      ahčì  medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: poduha in — ahči! kihne z vso silo ♪
  15.      ájnc  -a m (ȃ) žarg. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset: igrati, vreči ajnc ♪
  16.      aklamírati  -am nedov. in dov. (ȋ) množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem ♪
  17.      akórd 1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja ♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc ♪
  18.      akórdeon  -a m (ọ̑) redko klavirska harmonika ♪
  19.      aktíven  -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji ♪
  20.      aktivitéta  -e ž (ẹ̑) delovanje, dejavnost: povečati aktiviteto; človekova aktiviteta; aktiviteta duha ♪
  21.      akvalúnga  -e ž (ȗ) priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo ♪
  22.      akvamarínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knjiž. akvamarinski somrak Egipta ♪
  23.      aléja  -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves ♪
  24.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
  25.      alienírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o: alienirano delo ♪

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA