Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ha (1.026-1.050)



  1.      hati  -am nedov. ( ) knjiž. polniti bolj kot do vrha, roba: vrhati jerbase // ekspr. do vrha, roba polniti: vrhati kozarce han -a -o zvrhan: vrhana skrinja zlata
  2.      vzbuvati  -am nedov. () ekspr. drug za drugim z zamolklim glasom eksplodirati: granate padajo v ogenj in vzbuhavajo
  3.      vzdíhanje  -a s () star. vzdihovanje: vzdihanje je utihnilo
  4.      vzdíhati  -am stil. vzdíšem nedov. () star. vzdihovati: bolnik toži in vzdiha; vzdihati od sreče; tiho, žalostno vzdihati / vzdihati za kom / veter otožno vzdiha okrog hiš
  5.      vzdivati  -am nedov. () 1. star. vzdihovati: odkar ji je umrl mož, samo joka in vzdihava; žalostno vzdihavati 2. zastar. vdihavati: globoko vzdihavati gozdni zrak
  6.      vzhajálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vzhajanje (testa): vzhajalna moč kvasa / vzhajalna posoda
  7.      vzhajalíšče  -a s (í) astr. vzhodišče
  8.      vzjanec  -nca m (ā) nav. mn., gastr. kuhana, na rezine zrezana jed iz kvašenega testa, navadno kot priloga: jesti, kuhati vzhajance / ajdovi vzhajanci
  9.      vzjanje 1 -a s () glagolnik od vzhajati1: vzhajanje sonca
  10.      vzjanje 2 -a s (ā) glagolnik od vzhajati2: vzhajanje testa
  11.      vzjati 1 -am nedov. () 1. dvigati se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzhaja / zarja vzhaja / ekspr. izza obzorja vzhajajo oblaki ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigati se nad obzorje 2. knjiž. dvigati se: iz zemlje vzhaja sopara / iz srca vzhajajo molitve, prošnje // prihajati, izvirati: iz hlepenja po oblasti vzhaja sovraštvo ● ekspr. biti doma tam, kjer sonce vzhaja na vzhodu; publ. na filmskem nebu vzhaja nova zvezda se začenja uveljavljati nova igralka vzhajajóč -a -e: vzhajajoče sonce ∙ ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska
  12.      vzjati 2 -am nedov. (ā) dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja // nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo ● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli vzjan -a -o: kruh je slabo vzhajan; vzhajano testo
  13.      vzviriti  -im dov.) ekspr. 1. močno vzvaloviti: vzvihariti morje 2. zelo vznemiriti, razvneti: ti dogodki so vzviharili ljudi / vzvihariti komu domišljijo vzvirjen -a -o: vzviharjeno morje
  14.      vzvíhati  -am dov. (í) knjiž. zavihati (navzgor): vzvihati rob vzvíhan -a -o: klobuk z vzvihanimi krajci ∙ ekspr. od eksplozije vzvihani tiri navzgor zviti
  15.      zacmíhati se  -am se tudi zacmíhati -am dov. () pridušeno, sunkovito zajokati: otrok se je zacmihal
  16.      zadíhanost  -i ž () stanje zadihanega človeka: od zadihanosti je komaj govoril
  17.      zadíhati  -am dov.) 1. začeti dihati: udaril ga je po hrbtu in otrok je zadihal / po minutah hudega strahu je sproščeno zadihal 2. vdihniti: z užitkom je zadihal morski zrak; nekajkrat je globoko zadihal / bolnik je od časa do časa slabotno zadihal dihnil; pren. zadihali so svobodo ∙ ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden 3. ekspr. zaživeti: po osvoboditvi so ljudje na novo zadihali / pesn. v dolini je zadihala pomlad se je začela // začeti uspevati, shajati: zaslužek se jim je toliko izboljšal, da so zadihali / v ugodnejših razmerah je tudi znanost zadihala se začela polno razvijati 4. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: od severa je zadihal veter zadíhati se priti v stanje, ko se hitro, sunkovito diha, zlasti zaradi premagovanja napora: hiteč po stopnicah, se je zadihal; zadihati se pri teku / zadihati se od strahu zadíhan -a -o: zadihan tekač; ves zadihan je prišel na vrh ∙ redko šipe so zadihane orošene; prisl.: zadihano je odgovarjal
  18.      zadivati se  -am se nedov. () redko hitro, sunkovito dihati: od razburjenja se je zadihaval
  19.      zadremávhati  -am dov. () ekspr. zadovoljno zadremati: legel je na sonce in zadremavhal
  20.      zadrnjóhati  -am dov. (ọ̑) ekspr. zasmrčati: slišala je, da je ded v sosednji sobi zadrnjohal // zaspati: skrbi so mu branile, da bi zadrnjohal
  21.      zadúhati  -am dov.) z vohom zaznati: zaduhati vijolice; pren., ekspr. zaduhali so pravi trenutek za dobro kupčijo ● zastar. zaduhalo je po slaščici zadišalo je
  22.      zahahljáti  -ám dov.) zamolklo privreti, priteči, pojaviti se: voda je zahahljala iz lukenj / ekspr. iz grla mu zahahlja grozeče mrmranje zahahljáti se pritajeno, veselo se zasmejati: poslušalci so se zahahljali; razposajeno, škodoželjno se zahahljati / ha, ha, ha, že razumem, se je zahahljal
  23.      zahajalíšče  -a s (í) astr. zahodišče
  24.      zajanček  -čka m () nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi: pri kmetu se je spet oglasil zahajanček
  25.      zajanje  -a s () glagolnik od zahajati: zahajanje sonca / zahajanje v gostilne ∙ ekspr. zahajanje življenja minevanje, končevanje

   901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA