Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
groznica (3)
- gróznica tudi grozníca -e ž (ọ̑; í) 1. star. vročica, mrzlica: ima groznico; tresel se je v groznici; hodili so kakor v groznici 2. redko velika živčna napetost, vznemirjenje: ko je zaslišal streljanje, se ga je polotila groznica / stresala jo je neka sladka groznica drhtavica ♪
- grozničàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. nanašajoč se na groznico: po hrbtu je čutil grozničav mraz / grozničava drhtavica / ekspr. delo so opravljali z grozničavo naglico 2. grozljiv: slišal je grozničav krik; nima rada grozničavih pravljic ♪
- grozničávost -i ž (á) stanje velike živčne napetosti, vznemirjenja: polagoma se je otresel grozničavosti / grozničavost misli ♪