Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gromovit (4)

1.      gromovít  -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal ♪
2.      gromoglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot ♪
3.      gromôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh ♪
4.      gromóven  -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko gromovit, gromek: gromoven glas ♪