Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

grobar (7)

1.      grobár  -ja m (á) 1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti 2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo ♪
2.      grobárka  -e ž (á) ženska oblika od grobar ♪
3.      grobárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na grobarje: grobarski poklic / ob pogrebu so plačali še grobarsko pristojbino ♪
4.      grobárstvo  -a s (ȃ) opravljanje grobarskega poklica: prevzel je grobarstvo v bližnjem mestu ♪
5.      grobokòp  -ópa m (ȍ ọ́) star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi ♪
6.      kŕstar  -ja m (ȓ) redko izdelovalec krst: krstar in grobar ♪
7.      pokópič  -a m (ọ̑) 1. nar. prekmursko grobar: pokopič je izkopal nov grob / nepokopani mrtveci so privabili celo jato črnih pokopičev krokarjev, vran 2. nar. vzhodnoštajersko pogrebec: pokopiči so se razšli ♪