Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
griz (26-50) ![](arw_left.gif)
- grížnat -a -o (ȋ) pridevnik od griža2: grižnata zemlja ♪
- grížnja -e ž (ȋ) redko grizenje: igra med lisjački se je spremenila v resen spopad in grižnjo / grižnja vesti ♪
- črkogríz -a m (ȋ) slabš., redko jezikovni dlakocepec: pravda s črkogrizi ♪
- nagrizováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z grizenjem načenjati: miši nagrizujejo sadje 2. ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: žveplena kislina nagrizuje železne kotle ♪
- obgrizováti -újem nedov. (á ȗ) z grizenjem odstranjevati del česa: nataknil je meso na vilice in ga obgrizoval / previdno obgrizovati črvivo sadje // z grizenjem načenjati: jelenjad obgrizuje drevje ♪
- odgrízniti -em dov. (í ȋ) s stiskom zob odstraniti: odgrizniti kos jabolka; medved mu je odgriznil uho / z zobmi odgrizniti ∙ ekspr. nenadoma je odgriznil besedo sredi besede prenehal govoriti odgríznjen -a -o: odgriznjen košček sira ♪
- ogríz -a m (ȋ) poškodba, rana zaradi grizenja, ugriza: zajčji ogrizi na mladem drevju / zdravljenje ogriza ♪
- ogrízek -zka m (ȋ) ostanek ogrizenega sadeža: vreči ogrizek v koš; jabolčni ogrizki ♪
- ogrizováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z grizenjem načenjati: miši ogrizujejo sadje 2. ekspr. opravljati, obrekovati: povsod ga je ogrizoval, kako slab delavec je ♪
- perogríz -a m (ȋ) slabš. pisarniški delavec, pisar: bil je nekakšen pisarček, perogriz ♪
- perogrízec -zca m (ȋ) slabš. pisarniški delavec, pisar: perogrizci iz uradov ♪
- pregrízniti -em dov. (í ȋ) s stiskom zob narediti luknjo: pregriznil je cevko / volk je pregriznil ovci vrat // s stiskom zob razdeliti na dva dela: pregrizniti sukanec, zrno ● ekspr. vsako besedo mu pregrizne onemogoči mu povedati do konca; v govorjenju, pripovedovanju skuša najti drugačen smisel, kot v njem je ♪
- pregrizováti -újem nedov. (á ȗ) s stiskom zob delati luknjo, luknje v kaj: podlasica je pregrizovala kokošim vratove // s stiskom zob deliti na dva dela: pregrizovati pšenična zrna ♪
- prigrizávati -am nedov. (ȃ) prigrizovati: pila sta in prigrizavala kruh ♪
- prigrízek -zka m (ȋ) manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obroki: pripraviti prigrizek; postreči s pivom in prigrizkom / vsak dan ji je nesla sadje, piškote ali kak boljši prigrizek ∙ star. želela sta prenočišče in malo prigrizka jedi, hrane ♪
- prigrízniti -em dov. (í ȋ) 1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega: jedel je kruh in vsake toliko časa prigriznil klobaso 2. pojesti kaj malega, zlasti prigrizek: prigrizniti malo sira in kruha / dobro bi bilo kaj prigrizniti pojesti / kot povabilo sedite in prigriznite 3. z odgriznjenjem dela skrajšati: prigrizniti cigaro ♪
- prigrizováti -újem nedov. (á ȗ) jesti zalogaje česa zraven česa drugega: jedel je kruh in prigrizoval klobaso ♪
- prigrižljáj stil. prigrížljaj -a m (ȃ; ȋ) zastar. prigrizek: prinesti vina in prigrižljaja ♪
- ugríz -a m (ȋ) 1. glagolnik od ugrizniti: začutila je ugriz v nogo; žival se z ugrizom brani; kačji, mišji ugriz; ugriz steklega psa; rana od ugriza 2. rana, poškodba, povzročena z zasaditvijo zob v kaj in njihovega stiska: globok, nevaren ugriz; ugrizi in modrice / redko ugriz bolhe pik // sled, odtis zob: na roki je še viden ugriz zob ◊ vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja ♪
- ugrízen -zna -o prid. (ȋ) med., vet., v zvezi ugrizna rana rana od ugriza: ugrizna rana na nogi ♪
- ugrizljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki (rad) grize, napada z zobmi; popadljiv: ugrizljiv pes / ugrizljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi ♪
- ugriznína -e ž (í) med., vet. rana od ugriza: ugriznina na nogi; udarnina, ugriznina in vbodnina ♪
- ugrízniti -em dov. (í ȋ) 1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti: ko je ugriznil kruh, se mu je odlomil zob; močno ugrizniti / ugrizniti v jabolko / riba je ugriznila vabo // ekspr. pojesti: ni imel kaj ugrizniti 2. z zasaditvijo in s stiskom zob povzročiti komu rano, bolečino: pes je ugriznil otroka; mačka jo je ugriznila v nogo; pri padcu se je ugriznil v jezik; do krvi se ugrizniti / ugriznila se je v ustnico, da se ne bi zasmejala močno je pritisnila zobe na ustnico / redko bolha, kača ga je ugriznila pičila ● kje si bil pa takrat, ga je ugriznila zbodla; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; ekspr. končno je ugriznil v politiko se je začel ukvarjati s politiko ugríznjen -a -o: otrok je ugriznjen ♪
- ugríznjenec -nca m (ȋ) kdor je ugriznjen: ugriznjenec je vpil od bolečine ♪
- ugrizováti -újem nedov. (á ȗ) zasajati zobe v kaj in jih stiskati z namenom to pojesti: ugrizovati v jabolka // ekspr. jesti: med delom je ugrizoval kruh z maslom ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226