Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
greben (137)
- grebén -a m (ẹ̑) 1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov // izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov 2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom ∙ ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten 4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher ◊ anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu
platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam ♪
- grebenálo -a s (á) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov ♪
- grebénanje -a s (ẹ̑) glagolnik od grebenati: priprava za grebenanje ♪
- grebénar -ja m (ẹ̑) kdor grebena: grebenarji grebenajo volno // izdelovalec grebenov za statve: kovač grebenar ♪
- grebénast -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenaste skale / razburkano in grebenasto valovje / strelci so imeli grebenaste čelade ♦ filat. grebenasto zobčanje znamk zobčanje z iglami, razporejenimi v obliki glavnika; teh. grebenasti ležaj ležaj s kolobarjastimi grebeni na gredi ♪
- grebenàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (velik) greben: grebenata čelada ♪
- grebénati -am nedov. (ẹ̑) obrt. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti; česati: grebenati volno grebénan -a -o: grebenani lan ♪
- grebénček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od greben: petelinov grebenček / vodni grebenček ● ekspr. fantičku se je povesil grebenček ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav ◊ nav. mn., gastr. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom ♪
- grebénčica -e ž (ẹ̑) agr. trava, ki raste na vlažnih tleh; pasji rep ♪
- grebeníca -e ž (í) 1. agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grebenica se je kmalu ukoreninila; trto razmnoževati z grebenicami 2. na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse; gradanica: ovčjaku so nataknili grebenico ♪
- grebeníčiti -im nedov. (í ȋ) agr. grobati: grebeničiti trto ♪
- grebeníka -e ž (í) bot. vodna rastlina z belimi ali rožnatimi cveti v grozdih, Hottonia palustris ♪
- grebéniti -im in grebeníti -ím nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ȋ i) grbiti: pes grebeni hrbet grebéniti se in grebeníti se dvigati se v obliki grebena: valovi so se visoko grebenili ♪
- grebénje -a s (ẹ̑) gorski grebeni: triglavsko grebenje ♪
- grebênje in grêbenje -a s (é; é) glagolnik od grebsti: grebenje po pesku ♪
- grebénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben ♪
- grebenúša -e ž (ú) bot. manjša rastlina z raznobarvnimi cveti v grozdih, Polygala ♪
- dvógrebénast -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva grebena: dvogrebenast hrib ♦ arheol. dvogrebenasta čelada ♪
- nagrebéniti -im in nagrebeníti -ím dov., nagrebénil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) 1. dati čemu obliko grebena, grebenov: veter je nagrebenil morje; valovi so se nagrebenili 2. nagrbiti: pes je nagrebenil hrbet in jezno zarenčal ♪
- pogrében -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pogreb: pogrebni govor, obred; pogrebni sprevod, voz; ekspr. pogrebne ceremonije; pogrebna koračnica; pogrebne pesmi, slovesnosti / pogrebni stroški; pogrebni zavod / ekspr. pogrebni možje pogrebniki // ekspr. neživahen, žalosten: odgovorila mu je s tihim, pogrebnim glasom; dekle s pogrebnim obrazom ♪
- bílo -a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava ♦ tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu ♪
- brazdáč -a m (á) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo ♪
- brazdálnik -a m (ȃ) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo ♪
- brázden -dna -o (ā) pridevnik od brazda: brazdni grebeni ♪
- bŕdnica -e ž (ȓ) alp. obris grebenov: valovita brdnica ♪
1 26 51 76 101 126