Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gre (2522)

1.      gréba  -e ž (ẹ́) nar. gruda: grebe tolči na njivi / greba suhega blata, zemlje / greba presnega masla kepa ♪
2.      grebáč  -a m (á) agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju; kultivator ♪
3.      grebáča  -e ž (á) 1. priprava za razgrebanje žerjavice, pepela; greblja: z grebačo je podrezal v oglje 2. nav. mn., zool. ose, ki kopljejo rove za skrivanje plena, namenjenega njihovim ličinkam, Sphegidae ♪
4.      grebálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se grebe: krt ima močne grebalne nožice ♪
5.      grébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) agr. razmnoževati z grebenicami: grebati trto ♪
6.      grebén  -a m (ẹ̑) 1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov // izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov 2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom ∙ ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten 4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher ◊ anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam ♪
7.      grebenálo  -a s (á) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov ♪
8.      grebénanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od grebenati: priprava za grebenanje ♪
9.      grebénar  -ja m (ẹ̑) kdor grebena: grebenarji grebenajo volno // izdelovalec grebenov za statve: kovač grebenar ♪
10.      grebénast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenaste skale / razburkano in grebenasto valovje / strelci so imeli grebenaste čelade ♦ filat. grebenasto zobčanje znamk zobčanje z iglami, razporejenimi v obliki glavnika; teh. grebenasti ležaj ležaj s kolobarjastimi grebeni na gredi ♪
11.      grebenàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (velik) greben: grebenata čelada ♪
12.      grebénati  -am nedov. (ẹ̑) obrt. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti; česati: grebenati volno grebénan -a -o: grebenani lan ♪
13.      grebénček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od greben: petelinov grebenček / vodni grebenček ● ekspr. fantičku se je povesil grebenček ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav ◊ nav. mn., gastr. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom ♪
14.      grebénčica  -e ž (ẹ̑) agr. trava, ki raste na vlažnih tleh; pasji rep ♪
15.      grebeníca  -e ž (í) 1. agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grebenica se je kmalu ukoreninila; trto razmnoževati z grebenicami 2. na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse; gradanica: ovčjaku so nataknili grebenico ♪
16.      grebeníčiti  -im nedov. (í ȋ) agr. grobati: grebeničiti trto ♪
17.      grebeníka  -e ž (í) bot. vodna rastlina z belimi ali rožnatimi cveti v grozdih, Hottonia palustris ♪
18.      grebéniti  -im in grebeníti -ím nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ȋ i) grbiti: pes grebeni hrbet grebéniti se in grebeníti se dvigati se v obliki grebena: valovi so se visoko grebenili ♪
19.      grebénje  -a s (ẹ̑) gorski grebeni: triglavsko grebenje ♪
20.      grebênje  in grêbenje -a s (é; é) glagolnik od grebsti: grebenje po pesku ♪
21.      grebénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben ♪
22.      grebenúša  -e ž (ú) bot. manjša rastlina z raznobarvnimi cveti v grozdih, Polygala ♪
23.      grébica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od greba: sklonjen drobi z rokami prst, grebico za grebico ♪
24.      grebílo  -a s (í) redko greblja ♪
25.      gréblja  -e ž (ẹ̑) 1. priprava za razgrebanje žerjavice, pepela: z grebljo je drezala v ogenj, v žerjavico; železna greblja // priprava za strganje pepela iz peči: lopar in greblja 2. agr. motika s širokim, spodaj ravnim rezilom: z lopatami in grebljami so šli proti njivi ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226