Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gre (301-325)


  1.      ugrèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od ugrezniti se: ugrez stavbe 2. vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal: pot vodi čez ugrez 3. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino: meriti ugrez na krmi, premcu / ugrez ladje je štiri metre ♪
  2.      ugrézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od ugrezati se: ugrezanje močvirnih tal / ugrezanje koles v zemljo / ugrezanje v spanje ♦ geol. tektonsko ugrezanje ♪
  3.      ugrézati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol: zemeljske plasti se ugrezajo; tla so se počasi ugrezala / grob se že ugreza 2. zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa voza so se ugrezala v zemljo; noge so se ugrezale v pesek; do kolen se ugrezati v sneg / zaradi tovora se je ladja ugrezala 3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: pod njim se je blazina zelo ugrezala; tla so se ugrezala pod nogami 4. knjiž. pogrezati se: ugrezati se v spanje / ugrezati se v vedno večje stiske / ugrezati se v branje / ugrezati se v žalostne misli ugrezajóč se -a -e: stopal je počasi, ugrezajoč se v sneg ♪
  4.      ugrézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ugrez: ugrezen svet; ugrezna tla ♦ navt. ugrezna lestvica lestvica na premcu in krmi ladje, ki označuje ugrez in natovorjenost ladje; teh. ugrezna kovica kovica z ugreznjeno glavo ♪
  5.      ugrezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) ugreza: ugrezljiva tla ♪
  6.      ugreznína  -e ž (í) vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal: votlina prehaja v ugreznino; močvirna ugreznina; globina ugreznine; ugreznine in udorine / njihova koča je stala v ugreznini // knjiž. vdolbina, nastala zaradi ugreznjenja česa sploh: poravnati ugreznino na blazini / v blatu so bile vidne ugreznine nog sledi, odtisi; otipaval je ugreznino na svoji čeladi udrtino ♪
  7.      ugrézniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol: zemeljske plasti so se ugreznile; zelo se ugrezniti; tu se tla vsako leto ugreznejo za dva milimetra / grob se je ugreznil 2. zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa so se ugreznila v zemljo; noge so se mu ugreznile v pesek / ob nakladanju tovora se ladja ugrezne globoko v vodo 3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: pod njegovo težo se je žimnica ugreznila 4. knjiž. pogrezniti se: ugrezniti se v branje / ugreznila se je v žalostne misli; ugrezniti se vase ● sram ga je, da bi se najraje ugreznil v tla, zemljo zelo ga je sram; ekspr. izginil je, kot bi se v zemljo ugreznil nenadoma, nepričakovano ugrézel -zla -o zastar. udrt: visoko čelo z globoko ugrezlimi očmi ugréznjen -a -o: ugreznjena blazina; ugreznjena tla; ugreznjen v misli ♦ teh. vijak z ugreznjeno glavo ♪
  8.      ugréznjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ugrezniti se: ugreznjenje stropa, tal ♪
  9.      vgrêbsti  vgrêbem dov., vgrébel vgrêbla (é) z grebenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vgrebsti jamico, žleb v podlago vgrebèn -êna -o tudi vgrêben -a -o: vgrebeni okraski na glinasti posodi ♪
  10.      vígred  -i ž (ȋ) nar. koroško pomlad: vigred je prišla; od vigredi je že zdoma / na vigred se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi ♪
  11.      vígreden  -dna -o prid. (ȋ) nar. koroško pomladen, pomladanski: vigredno jutro / vigredna dela / vigredni čas / vigredni veter ♪
  12.      vígredi  prisl. (ȋ) nar. koroško spomladi: vigredi je pasel ovce ♪
  13.      zagré  in zagrè prisl. (ẹ́; ȅ) nar., navadno v zvezi s kot, kakor kot se spodobi, kot je treba: v petih letih je napravil iz pušče kmetijo kot zagre; oblečen, kot se za takega človeka zagre / bila je ženska kakor zagre v vseh pogledih dobra ženska; postavna, lepa ženska ♪
  14.      zagrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z grebenjem zakrivati, pokrivati: pes zagreba kost / koplji, jaz bom pa zagrebal / ker je bilo mrličev dosti, so jih samo zagrebali 2. ekspr., s prislovnim določilom dajati, potiskati kak del telesa tesno kam v položaj, da se skrije: zagrebati obraz v blazino / zagrebati roke v lase ♪
  15.      zagrêbsti  -grêbem dov., zagrébel zagrêbla (é) 1. z grebenjem zakriti, pokriti: otrok je igračko zagrebel; z grebljico zagrebsti žareče oglje / truplo so samo zagrebli / zagrebsti krompir v žerjavico; zagrebel se je v seno / star. lani so ga zagrebli pokopali; redko zagrebsti grob zasuti; pren., ekspr. zagrebsti žalostne spomine 2. ekspr., s prislovnim določilom dati, potisniti kak del telesa tesno kam v položaj, da se skrije: zagrebsti glavo, obraz v dlani, roke / zagrebsti (si) prste, roko v lase / zagrebsti nohte v kožo zasaditi zagrêbsti se ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: ves se je zagrebel v delo, študij zagrebèn -êna -o: biti do pasu zagreben v seno; sedela je z rokami, zagrebenimi v lase ♪
  16.      zagrenélost  -i ž (ẹ́) stanje zagrenelega: zagrenelost kruha, moke / pisateljeva črnogledost in zagrenelost / delati kaj brez zagrenelosti / občutje zagrenelosti ♪
  17.      zagrenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus: kruh, moka zagreni / brezoseb. v ustih mu je zagrenelo; pren. ob misli na to mu je vse zagrenelo 2. postati žalosten, razočaran: v takih razmerah človek zagreni zagrenèl in zagrenél -éla -o: zagrenel obraz; zagrenela moka ♪
  18.      zagreníti  -ím dov., zagrénil (ȋ í) narediti kaj manj prijetno, manj srečno: zagreniti komu mladost; s tem si je zagrenil življenje / te skrbi so mu zagrenile počitnice; pesn. misel, da je ne bo več videl, mu je zagrenila dušo // povzročiti, da je kdo žalosten, razočaran: nesreča ga je zagrenila; to ga je tako zagrenilo, da se je začel izogibati družbi zagreníti se postati žalosten, razočaran: zaradi teh doživetij se je zagrenil / glas se ji je zagrenil zagrenjèn -êna -o: zagrenjen človek; postati zagrenjen; prisl.: zagrenjeno molčati ♪
  19.      zagrénjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. greniti: te razmere so ljudem zagrenjale življenje / to ga je zagrenjalo ♪
  20.      zagrenjênec  -nca m (é) ekspr. zagrenjen človek: obraz zagrenjenca; nesrečneži in zagrenjenci ♪
  21.      zagrenjênost  -i ž (é) stanje zagrenjenega človeka: obšla, prevzela ga je zagrenjenost; globoka zagrenjenost / storiti kaj iz zagrenjenosti ♪
  22.      zagrenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) greniti: take neprijetnosti so jim zagrenjevale življenje / to je razburjalo in zagrenjevalo ljudi ♪
  23.      zagrešíti  -ím dov., zagréši; zagréšil (ȋ í) povzročiti kaj slabega, nepravilnega: zagrešiti prometno nesrečo / zagrešiti izdajstvo, rop, umor / zagrešiti napako, spodrsljaj; s tem dejanjem je zagrešil veliko neumnost / šalj. v mladosti je zagrešil nekaj pesmi napisal ♦ jur. zagrešiti kaznivo dejanje // rel. narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: obžaluje vse, kar je zagrešil; zagrešiti kaj proti komu, nad kom / z notranjim predmetom zagrešiti greh zagrešíti se star. pregrešiti se: zagrešiti se proti komu; s tem se je hudo zagrešil zagrešèn -êna -o: popraviti zagrešene napake ♪
  24.      zagréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. segreti: zagreti vodo / zagreti prostor ogreti / pijača te bo zagrela; zagreti se s hojo 2. ekspr. navdušiti: zagreti koga za umetnost; zagreti se za delo, študij / film ga ni zagrel // razvneti: govornik je zagrel poslušalce; ob teh spominih se je zagrel / očitek ga je zagrel vznemiril, razburil zagrét -a -o: zagret rodoljub; zagreta soba; prisl.: zagreto razpravljati o čem ♪
  25.      zagrétost  -i ž (ẹ̑) ekspr. navdušenost: njegova zagretost za šport / lotiti se dela z veliko zagretostjo // razvnetost: zagretost razpravljavcev se je počasi polegla / čustvena zagretost ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA