Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gre (201-225)



  1.      ogreválo  -a s (á) grelnik, ogrevalnik: ogrevalo za krožnike; svetila in ogrevala / knjiž. ogrevalo trajno žareče peči je iz litega železa grelo
  2.      ogrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ogrevati: ogrevanje prostorov; ogrevanje s toplim zrakom; naprava za ogrevanje / ogrevanje zraka / centralno, etažno ogrevanje; električno, plinsko ogrevanje; ogrevanje na premog / vaje za ogrevanje ∙ pog. vključiti ogrevanje naprave, priprave za ogrevanjepsih. začetno naraščanje delovne učinkovitosti
  3.      ogrévati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj toplo: peč ogreva ves prostor; ogrevati vodo, zrak; ogrevati z električno energijo, oljem, premogom / ogrevati si roke ob ognju greti 2. povzročati občutek toplote: sonce nas prijetno ogreva / s hrano dobiva telo snovi, ki ga ogrevajo; pren. ljubezen ogreva srce; ogreva ga misel na dom ogrévati se 1. postajati topel: zrak se spomladi hitro ogreva 2. ekspr. navduševati se: večina se ogreva za njegov predlog; ogrevati se za zabavno glasbo, šport; vedno bolj se ogreva zanjo / publ. sedanja moda se ogreva za žive barve zdaj so moderne žive barvešport. tekmovalec se ogreva postopno in načrtno pripravlja organizem na težje obremenitve ogrevajóč -a -e: ogrevajoči sončni žarki; pesem, ogrevajoča srce ogrévan -a -o: ogrevan plavalni bazen; centralno ogrevani prostori; ogrevana površina, voda; ogrevana soba
  4.      ogréven  -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ogrevanje: ogrevna naprava / ogrevna površina / ogrevni čas ◊ elektr. ogrevni tok tok za gretje katode elektronke
  5.      podgrêbsti  -grêbem dov., podgrébel podgrêbla; tudi podgrêben (é) spraviti na kup in pokriti s pepelom: podgrebsti žerjavico / podgrebla je ogenj in odšla spat
  6.      pogrèb  -éba m ( ẹ́) obred pokopavanja: pogreb bo v petek popoldne; udeležiti se pogreba; naročiti, oskrbeti pogreb; iti k pogrebu, na pogreb; danes je osmi dan po pogrebu; biti pri pogrebu; lep, slovesen pogreb; drži se kot na pogrebu / cerkveni, civilni pogreb; pogreb na državne stroške / v osmrtnicah do pogreba leži pokojni na svojem domu // pogrebni sprevod: pogreb je krenil proti pokopališču; dolg pogreb ● bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; star. nesti koga k pogrebu nesti ga pokopat; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog., ekspr. toliko pričakujemo od te zabave, nazadnje bo pa pogreb bo dolgočasno, ne bo prijetno
  7.      pogrébec  -bca m (ẹ̑) 1. kdor se udeleži pogreba: pogrebci se počasi razhajajo; dolga vrsta pogrebcev se je pomikala proti pokopališču; pogreb je bil skoraj brez pogrebcev 2. kdor (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjem; pogrebnik: pogrebci so začeli krsto spuščati v grob; za pogrebce so naprosili sosede ◊ zool. dnevni metulj temne barve z rumeno obrobljenimi krili, Nymphalis antiopa
  8.      pogrében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pogreb: pogrebni govor, obred; pogrebni sprevod, voz; ekspr. pogrebne ceremonije; pogrebna koračnica; pogrebne pesmi, slovesnosti / pogrebni stroški; pogrebni zavod / ekspr. pogrebni možje pogrebniki // ekspr. neživahen, žalosten: odgovorila mu je s tihim, pogrebnim glasom; dekle s pogrebnim obrazom
  9.      pogrébnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki se udeleži pogreba: bilo je skoraj več pogrebnic kot pogrebcev 2. pogrebna pesem: pevci so zapeli znano pogrebnico 3. redko pogrebščina: pogrebnico so pripravili doma
  10.      pogrébnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjem: njegov stric je pogrebnik; za pogrebnike so bili sosedje 2. star. kdor se udeleži pogreba; pogrebec: pogrebniki so prihajali k njemu in mu izrekali sožalje; bilo je malo pogrebnikov
  11.      pogrebnína  -e ž () 1. jur. znesek, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca osebi, ki je oskrbela pogreb: plačati, prejeti pogrebnino 2. star. pogrebni stroški: kdo bo plačal pogrebnino
  12.      pogrébniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pogrebnike: pogrebniška služba; pogrebniško delo / star. pogrebniški zavod pogrebni zavod // tak kot pri pogrebniku: dekle z bledim, pogrebniškim obrazom
  13.      pogrêbsti  -grêbem dov., pogrébel pogrêbla; tudi pogrêben (é) 1. krajši čas grebsti: vranca sta pogrebla s kopiti / s prsti je pogrebla po odeji 2. spraviti na kup: pogrebsti pepel, žerjavico / pogrebla je ogenj iz peči in odšla spat 3. ekspr. vznemiriti: misel na razpravo ga je pogrebla 4. zastar. pokopati: prehladil se je in šesti dan so ga že pogrebli / bukev ga je pogrebla pod seboj
  14.      pogrébščina  -e ž (ẹ̑) pogostitev po pogrebu: pogrebščino so pripravili kar doma; povabiti, priti na pogrebščino; ekspr. zaplešimo, saj nismo na pogrebščini; razkošna, skromna pogrebščina; držali so se kot na pogrebščini
  15.      pogrenéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. postati grenek: borovnice rade pogrenijo
  16.      pogreníti  -ím dov., pogrénil ( í) narediti kaj grenko: nezrele jagode kompot pogrenijo
  17.      pogréšanec  -nca m (ẹ́) kdor je pogrešan: iskati pogrešance; razglasiti pogrešanca za mrtvega
  18.      pogréšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pogrešati: pogrešanje prijateljstva
  19.      pogréšanka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od pogrešanec: iskati pogrešanko
  20.      pogréšati  -am nedov. (ẹ́) 1. čutiti odsotnost, manjkanje koga, česa: pogreša prijetno družbo; pogrešati iskrenost, toplino; v knjigi pogrešamo ilustracije; pogrešajo dobrega strokovnjaka / dobro mu je pri njih, ničesar ne pogreša // navadno s prislovnim določilom biti čustveno prizadet zaradi odsotnosti, manjkanja koga: otroci zelo pogrešajo mater / ko je odšel, ga je precej pogrešala 2. ugotavljati, opažati odsotnost, manjkanje koga, česa: že nekaj dni ga pogrešajo; nekaj članov posadke še pogrešajo / ali že dolgo pogrešaš dežnik pogréšan -a -o: iskati pogrešane predmete; sam.: prišteli so ga med pogrešane; bilo je veliko pogrešanih
  21.      pogréšek  -ška m (ẹ̑) star. napaka: narediti pogrešek; velik pogrešek; pogrešek pri delu / tiskarski pogrešek
  22.      pogréšen  -šna -o prid. (ẹ̄) star. 1. napačen: sklepi so popolnoma pogrešni 2. grd, nespodoben: pogrešne misli, želje
  23.      pogrešíti  -ím dov., pogréši; pogréšil ( í) 1. narediti napako: pogrešila je, ker ga ni povabila; velikokrat pogreši / kaj si pa pogrešil 2. ugotoviti, opaziti odsotnost, manjkanje koga, česa: takoj ga je pogrešila; bal se je, da ga ne bi pogrešili / kdaj si pa pogrešil plašč; brez škode pogrešiti kaj / nedov. tega človeka bomo lahko pogrešili pogrešèn -êna -o: delo je popolnoma pogrešeno
  24.      pogréška  -e ž (ẹ̑) zastar. napaka: naredil je veliko pogreško; pogreška v računu
  25.      pogrešljív  -a -o prid. ( í) ki se da pogrešiti, pogrešati: vse navedene dobrine so pogrešljive

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA