Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gre (151-175)



  1.      hitrogrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) teh., navadno v zvezi hitrogrelna plošča plošča (električnega štedilnika), ki se hitreje segreje kot navadna: kuhalnik s hitrogrelno ploščo
  2.      ingrediénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. sestavina, primes: dišeče ingredience olja / običajne ingredience romana so v tem delu zelo poudarjene ♦ farm. zdravilo z več ingrediencami
  3.      izgrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z grebenjem spravljati iz česa: izgrebati gomolje iz zemlje
  4.      izgrêbsti  -grêbem dov., izgrébel izgrêbla (é) z grebenjem spraviti iz česa: izgrebsti krompir iz žerjavice; izgrebsti rastlino s korenino vred / izgrebsti truplo izkopati; pren. izgrebsti priznanje iz koga; izgrebsti resnico izgrebèn -êna -o tudi izgrêben -a -o: izgreben gomolj
  5.      izgrèd  -éda m ( ẹ́) nav. mn. prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: surovi izgredi šovinistov / poulični izgredi pijanih ljudi razgrajanja, pretepi // množično izražanje nezadovoljstva: na univerzi je prišlo do izgredov; delavski, dijaški izgredi
  6.      izgrédnik  -a m (ẹ̑) publ. udeleženec izgreda: policija je zaprla precej izgrednikov
  7.      izgrešiti  gl. zgrešiti
  8.      kongregácija  -e ž (á) rel. 1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija 2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije 3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija
  9.      kongregacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kongregacijo: kongregacijski odbori / kongregacijski znak
  10.      kongregacioníst  -a m () rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, razširjene zlasti v angleško govorečih deželah: starši so bili strogi kongregacionisti
  11.      kongrés  tudi kongrès -ésa m (ẹ̑; ẹ́) 1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres; kongres geologov; X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije // ekspr. udeleženci takega sestanka: o tem lahko odloča edinole kongres / publ. kongres dela plenarno in v komisijah 2. v Združenih državah Amerike zakonodajno telo, parlament: kongres ni sprejel proračuna v celoti; predsednik je predložil kongresu osnutek zakona 3. v nekaterih državah organizacija, zlasti politična: zasedanje indijskega kongresa ◊ rel. evharistični kongres; zgod. dunajski kongres kongres leta 1815 na Dunaju, na katerem je bila ustanovljena sveta aliansa; ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821
  12.      kongrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kongres: kongresni dnevi; kongresne prireditve / kongresne razprave o kulturi in šolstvu / kongresni odbor / kongresna knjižnica v Washingtonu / indijska kongresna stranka
  13.      kongresíst  -a m () nav. ekspr. udeleženec kongresa: živahne diskusije kongresistov; skrb za informiranost kongresistov
  14.      kongrésnik  -a m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. v Združenih državah Amerike član zakonodajnega telesa, parlamenta: več let je bil kongresnik 2. udeleženec kongresa: skrb za dobro počutje gostov, zlasti kongresnikov
  15.      kongrésovec  -vca m (ẹ̄) nav. ekspr. 1. udeleženec kongresa: kongresovci razpravljajo o novih znanstvenih dognanjih 2. v Združenih državah Amerike član kongresa: zasedanje kongresovcev
  16.      migréna  -e ž (ẹ̑) bolezen z napadi hudega glavobola, navadno v eni polovici glave: imeti, zdraviti migreno; zdravila proti migreni
  17.      mímogre  prisl. (-ẹ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti: na sprehodu si je mimogrede ogledal razstavo / šiva, mimogrede pa prisluškuje hkrati, obenem 2. ekspr. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: videl sem ga le mimogrede / otroci kar mimogrede zrastejo // z lahkoto, brez težav: stroj vam mimogrede popravim 3. izraža, da se kaj posebej ne poudarja: to omenim samo mimogrede / elipt.: mimogrede, kako vam dela avto; mimogrede povedano, ni mi všeč; to vprašanje ni bilo tako mimogrede kakor po naključju, brez namena izrečeno; prim. iti, mimo
  18.      mimogréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko na hitro, mimogrede opravljen: to je le nekaj mimogrednih misli // kratkotrajen: njuno razmerje je bilo mimogredno
  19.      mímogredóč  prisl. (-ọ̄) mimogrede: napako je mimogredoč popravil
  20.      mímogredóči  -ega m (-ọ́) mimoidoči: veseli obrazi mimogredočih
  21.      nagrebéniti  -im in nagrebeníti -ím dov., nagrebénil (ẹ̄ ẹ̑; í) 1. dati čemu obliko grebena, grebenov: veter je nagrebenil morje; valovi so se nagrebenili 2. nagrbiti: pes je nagrebenil hrbet in jezno zarenčal
  22.      nagrêbsti  -grêbem dov., nagrébel nagrêbla; nagrêben (é) z grebenjem priti do določene količine česa: nagrebla je pest kamenčkov / nagrebsti kup žerjavice
  23.      nagreníti  -grénem dov. ( ẹ́) knjiž., redko nagrebsti, nagrabiti: nagreniti žerjavico na kup
  24.      gréšen  -šna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) rel. ki ni grešen: negrešno dejanje / negrešen človek
  25.      nèpogréšen  -šna -o prid. (-ẹ̄) star. nepogrešljiv: to so nepogrešni ukrepi / stal je tam z nepogrešno cigareto v ustih

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA