Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
grajavec (1)
- grajávec in grájavec -vca m (ȃ; ā) star. kdor (rad) graja: grajavec ni prej miren, dokler ne izreče graje // kritik: pesnik je ostro zavrnil svojega grajavca ♪