Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
gr (9.844-9.868) 
- redoséja -e ž (ẹ̑) nar. štajersko reta: omlateno žito so čistili z redosejo ◊ agr. premikajoča se mreža pri vejalniku, kombajnu za čiščenje zrnja ♪
- redúktor -ja m (ú) strojn. naprava, ki omogoča spreminjanje števila vrtljajev gnane in gonilne gredi v nespremenljivem razmerju: vstaviti reduktor; zamenjati olje v reduktorju / enostopenjski, dvostopenjski reduktor ♪
- referénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na referenco: načelo strpnosti zahteva, da vrednote ocenjujemo znotraj njihovih referenčnih okvirov / na koncu članka je naveden obsežen referenčni seznam / referenčni podatki, programi ◊ soc. referenčna skupina skupina, po kateri se kdo, ki ne pripada tej skupini, zgleduje, ravna ♪
- refléks -a m (ẹ̑) 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa ∙ ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi // izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi 3. lingv. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika ◊ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih
možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks ♪
- refléktor -ja m (ẹ́) priprava z vbočenim zrcalom za odbijanje, usmerjanje svetlobe, ki jo daje v njej nameščen svetlobni vir, žaromet: obrniti, usmeriti reflektor; osvetljevati z reflektorjem; reflektorji v gledališču; žarnica v reflektorju / prižgati reflektor / avtomobilski reflektor ∙ ekspr. po dolgem času je igralec spet stopil pod reflektorje začel igrati v gledališču, filmih // kar odbija svetlobo, toploto: uporabiti zrcalo kot reflektor; reflektor za toploto, zvok ◊ fiz. reflektor astronomski daljnogled s konkavnim zrcalom kot objektivom; med. čelni reflektor vbočeno ogledalo, ki se nosi na čelu, za odbijanje, usmerjanje svetlobe pri pregledovanju ušesa, nosu, grla; rad. reflektor del oddajne ali sprejemne antene za odklanjanje elektromagnetnih valov v zaželeno smer ♪
- refórma -e ž (ọ̑) sprememba, spreminjanje a) sistema, ureditve česa: izvajati, zahtevati reformo; reforma koledarja, programa; reforme v cerkvi / publ. odkar je reforma, se je povečal izvoz / agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo; gospodarska, šolska reforma b) vsebine česa: reforma nauka / Lutrova prizadevanja za reformo katoliške vere ♪
- reformírati -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti b) vsebino česa: protestanti so hoteli le reformirati krščanstvo reformíran -a -o: reformirano šolstvo ♦ rel. reformirana cerkev protestantska cerkev, katere ustanovitelja sta Zwingli in Kalvin, in iz nje izhajajoče cerkve, cerkvene skupnosti ♪
- refóšk -a m (ọ̑) agr. trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri: saditi refošk; vinogradi refoška // kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: piti refošk; liter refoška ♪
- réga -e ž (ẹ́) knjiž. reža: prekriti rego z letvico; rege med opekami, tramovi / rege v lesu razpoke, špranje ♦ grad. dilatacijska rega ♪
- regál 1 -a m (ȃ) kos pohištva, sestavljen iz polic, omaric, pritrjenih na steno, ogrodje: sestaviti regal; zložiti knjige v regale; kupiti regal za dnevno sobo / knjižni regal ♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; neskl. pril.: regal omara ♪
- regeneratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na regeneracijo: regenerativni posegi v staro mestno jedro / regenerativna moč naroda / regenerativna sposobnost organizma ◊ metal. regenerativno kurjenje kurjenje, pri katerem vroči zgorevalni plini ogrevajo zrak, potreben za gorenje v peči; teh. turbina z regenerativnim gretjem gretjem z lastno odpadno toploto ♪
- regenerátor -ja m (ȃ) 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo 3. knjiž., redko preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja ◊ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov ♪
- regionálen -lna -o prid. (ȃ) 1. področen, območen: regionalno središče / regionalne zdravstvene skupnosti / regionalna cesta cesta, ki povezuje gospodarska območja v republiki ♦ geogr. regionalna geografija geografija, ki obravnava zemeljsko površje po ozemeljskih enotah; jur. regionalni pakt pogodba, navadno obrambna, med dvema ali več državami določenega področja; petr. regionalna metamorfoza sprememba kamnin pod vplivom zvišanega pritiska in temperature 2. pokrajinski, krajeven: regionalni izrazi; regionalne jedi / regionalna avtonomija ♪
- regíster -tra m (í) 1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih organizacij 2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva // knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru // oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru 3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen // seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji 4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom 5. muz. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se
izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre // skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre // vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register ● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela ◊ elektr. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; jur. sodni register ki ga vodi sodišče o delovnih organizacijah; zunanjetrgovinski register register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem
spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku ♪
- registrácija -e ž (á) 1. glagolnik od registrirati: odkloniti, zavrniti registracijo; registracija letala, orožja, pogodbe / podaljšati veljavnost registracije / registracija članov, odposlanih paketov / elektronska, mehanska registracija; registracija potresnih sunkov / registracija kulturnega dogodka v časopisu, po radiu ∙ knjiž. analizirati registracijo tresljajev grafični prikaz ♦ jur. imeti registracijo pravico, ki izhaja iz vpisa v določeni register 2. pog. registrska številka, oznaka vozila: avtomobil z ljubljansko, vojaško registracijo ♪
- registrírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. vpisati v register: registrirati avtomobil, obrt, organizacijo; registrirati se kot izvoznik / registrirati člane; registrirati prejem pošiljke / vseh slik tega slikarja še niso registrirali ugotovili in opisali 2. zapisati, na določen način pokazati zaznavanje določenega dejstva: naprava registrira potrese na papirnatem traku; fotografski aparat je registriral neznani leteči predmet / blagajna registrira vsak izdatek / z dobrimi merilnimi napravami registrirajo najmanjšo spremembo materiala 3. nakratko opisati, poročati o čem: radio in časopisi so registrirali ta kulturni dogodek; registrirati tuje kritike na kulturni strani 4. ekspr. zaznati, opaziti: na njej nisem registriral nobene spremembe; z vrha hriba je registriral prihajajočega; registrirati z očmi, vohom ● žarg. registrirati se s kom (pri matičarju) (civilno) se
poročiti registríran -a -o: za zunanjo trgovino registrirano podjetje ♪
- réj -a m (ẹ̑) nar. primorsko ruj: rdeče listje reja / grmi reja ♪
- rèj in réj réja m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. koroško ples: godba je zaigrala za rej / rej se je že začel; iti na rej ♦ etn. prvi rej obredni ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta ♪
- rejníca -e ž (í) ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka ♦ agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave ♪
- réjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rejce ali rejo: rejske nagrade, premije / rejski stroški / konji iz rejskega območja Ljutomer ♪
- rékcija -e ž (ẹ́) lingv. odločanje jedra besedne zveze o sklonu odvisnega dela, vezava: proučevati rekcijo; rekcija in kongruenca / dober slovar navaja dosti rekcij ♪
- réket -a m (ẹ̑) šport. (teniški) lopar: udariti žogico z reketom ∙ publ. on je prvi reket Jugoslavije najboljši teniški igralec ♪
- rekordêr -ja m (ȇ) kdor je dosegel rekord a) v kaki športni disciplini: postati rekorder / državni, svetovni rekorder ♦ šport. rekorder v skoku v višino b) nav. ekspr. v čem sploh: rekorder med novorojenčki je tehtal skoraj pet tisoč gramov; postati rekorder v obiranju hmelja / biblija je svetovni rekorder med prevodi; to podjetje je rekorder glede števila bolniških dopustov ♪
- rektascenzíja -e ž (ȋ) astr. razdalja na nebesnem ekvatorju od pomladišča do preseka s krogom, ki gre skozi opazovano telo in nebesni tečaj: izračunati rektascenzijo ♪
- rékviem -a m (ẹ̑) 1. rel. pogrebna ali obletna maša za umrle, navadno slovesna, pri kateri se moli, poje vstopni spev z začetkom: Requiem aeternam: naročiti rekviem / slovesni rekviem // muz. skladba na liturgično besedilo take maše: komponirati rekviem / poslušati rekviem / Mozartov Requiem in Rekviem 2. knjiž., ekspr. kar izraža, kaže žalost, prizadetost ob koncu, propadu česa: ta filozofija je rekviem stare družbe / njegov roman je rekviem starim časom ♪
9.719 9.744 9.769 9.794 9.819 9.844 9.869 9.894 9.919 9.944