Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
gr (869-893) 
- dográjati -am nedov. (á) približevati se koncu gradnje, graditve česa; dograjevati: lisica dograja rov; pren. dograjati narodno individualnost ♪
- dograjênost -i ž (é) knjiž. dovršenost, popolnost, izdelanost: pisatelj se v novelah približuje umetniški dograjenosti; dograjenost skladbe; za delo je značilna realistična dograjenost značajev ♪
- dograjevánje -a s (ȃ) glagolnik od dograjevati: stari način dela zavira hitro dograjevanje stavb; dograjevanje življenjskega nazora; dograjevanje gospodarskega sistema ♪
- dograjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu gradnje, graditve česa: stavbo te dni dograjujejo; pren. dograjevati svoj svetovni nazor 2. dodatno graditi: bolnišnici dograjujejo nov trakt; v kopališču dograjujejo garderobe in umivalnice ♪
- dogŕda prisl. (ȓ) redko zelo, hudo: dogrda sta se sprla ♪
- dogrêbsti -grêbem dov., dogrébel dogrêbla (é) z grebenjem priti do česa: dogrebsti do kamna; z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat ♪
- doigráti -ám dov. (á ȃ) 1. končati igranje, igro: pianistka je doigrala in se poklonila; doigrati simfonijo / doigrati partijo šaha; pren. kmalu je doigral svojo politično vlogo; doigrali so za vedno 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: igralci niso doigrali te v bistvu preproste scene; vlogo kralja je dobro doigral doigrán -a -o: tragedija je doigrana; moja vloga je doigrana ♪
- doigrávanje -a s (ȃ) glagolnik od doigravati: doigravanje prekinjenih partij ♪
- doigrávati -am nedov. (ȃ) približevati se koncu igranja, igre: doigravati partijo šaha ♪
- doksográf -a m (ȃ) zlasti pri starih Grkih pisec, ki zbira in zapisuje nauke filozofov ♪
- dolgogrív -a -o [u̯g] prid. (ȋ ȋ) ki ima dolgo grivo: dolgogriv konj, lev / dolgogriva glava / slabš. visok in dolgogriv fant dolgolas ♪
- dolgogrívec -vca [u̯g] m (ȋ) slabš. kdor ima dolge lase: tisti dolgogrivec ga je naščuval ♪
- drúgonagrajênec -nca m (ū-é) kdor dobi drugo nagrado: čestitati drugonagrajencu ♪
- dušegréjka -e ž (ẹ̑) v ruskem okolju, nekdaj ženska jopica brez rokavov in gumbov: ženske so pletle nogavice in dušegrejke; dekle v nedeljski dušegrejki ♪
- dvógŕb -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄) ki ima dve grbi: dvogrba žival ♦ zool. dvogrbi velblod ♪
- dvógrebénast -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva grebena: dvogrebenast hrib ♦ arheol. dvogrebenasta čelada ♪
- egrenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. odstranjevati bombažna vlakna s semena: egrenirati bombaž ♪
- eléktroencefalográf -a m (ẹ̑-ȃ) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v možganih ♪
- eléktroencefalográm -a m (ẹ̑-ȃ) med. grafični prikaz električnih tokov v možganih ♪
- eléktrokardiográf -a m (ẹ̑-ȃ) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v srčni mišici ♪
- eléktrokardiográm -a m (ẹ̑-ȃ) med. grafični prikaz električnih tokov v srčni mišici: napraviti elektrokardiogram; elektrokardiogram zdravega človeka ♪
- emigrácija -e ž (á) 1. izseljevanje v tujino, zlasti iz političnih vzrokov: emigracija je naraščala; razmere so silile ljudi k emigraciji / ekonomska emigracija // bivanje v tujini iz teh vzrokov: vrnil se je po dolgih letih emigracije in zaporov / zaradi neprestanega preganjanja se je umaknil v emigracijo; že vrsto let je v emigraciji 2. emigranti: emigracija vodi močno politično dejavnost / ekonomska emigracija ♪
- emigracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na emigracijo: emigracijski tok / emigracijski urad; emigracijsko središče ♪
- emigránt -a m (ā á) kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec: emigranti so izdajali svoj časopis; amnestija za večino vojnih in povojnih emigrantov; ob revoluciji se je razkropilo po svetu veliko ruskih emigrantov / ekonomski emigrant; verski emigrant ♪
- emigrántka -e ž (ā) ženska oblika od emigrant; begunka, izseljenka: ruska politična emigrantka ♪
744 769 794 819 844 869 894 919 944 969 
