Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (8.219-8.243)


  1.      podólgast  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑) podolgovat: podolgast predmet; hišo so zgradili podolgasto / obraz je imela zelo podolgast ♪
  2.      podólje  -a s, rod. mn. tudi podólij (ọ̑) geogr. pas nižjega sveta v hribovitem svetu: kraško podolje ♪
  3.      podólžen  -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku ♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja podólžno prisl.: podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe ♪
  4.      podólžnica  -e [u̯ž] ž (ọ̑) knjiž. podolžna os, črta: izmeriti podolžnico; podolžnica in prečnica ◊ geogr. podolžna dolina ♪
  5.      podólžnik  -a [u̯ž] m (ọ̑) grad. glavni nosilni element pri mostni, krovni konstrukciji, vzporeden z glavno osjo: prečniki in podolžniki ♪
  6.      podométen  -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki je, se nahaja pod ometom: ugotoviti podometno zgradbo stene / vzidati lesene podometne zatiče; podometna vtičnica ♦ elektr. podometna inštalacija inštalacija z vodniki pod ometom ♪
  7.      podòr  -ôra in -óra m (ȍ ó, ọ́) agr. gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo: sejati rastline za podor / večati rodovitnost zemlje s podorom ♪
  8.      podoráti  -ôrjem in -órjem dov., podôrji podorjíte; podorál (á ó, ọ́) z oranjem spraviti pod zemljo: podorati krompir, seme / podorati gnoj, plevel / slabo žito so kar podorali / podorati strnišče ♦ agr. podorati podorine podorán -a -o: podoran krompir ♪
  9.      podóren  in podôren -rna -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na podor: vhod v jamo so zasule podorne skale / vzpon vzdolž podornih pobočij ♦ geogr. podorna dvorana večja votlina v podzemeljski jami, ki je nastala z zrušenjem stropa ♪
  10.      podorína  -e ž (í) nav. mn., agr. zelena rastlina za podor: sejati podorine ♪
  11.      podoživéti  -ím dov., podožível (ẹ́ í) narediti, da postane doživljaj ponovno navzoč v mislih, zavesti: podoživel je grozo tistega trenutka; skušala je podoživeti srečo / v mislih je vse podoživela // čustveno dojeti: ob poslušanju je podoživela njihovo trpljenje podožívljen -a -o: podoživljeni dogodki podoživét -a -o: podoživeta zgodba ♪
  12.      podoživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od podoživeti: podoživetje vojnih grozot / podoživetje umetniškega besedila // kar kdo podoživi: v teh podoživetjih ni prave umetniške moči ♪
  13.      podplàt  -áta m (ȁ á) 1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata; kljuvalo mu je v podplatih; mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopala ∙ pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo 2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat; gumijast, usnjen podplat; copati z mehkimi podplati; močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami // spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu ◊ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža ♪
  14.      podpóra  -e ž (ọ̑) 1. predmet, navadno v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podpore ne bodo vzdržale; lesene, kovinske podpore v rudniku 2. denarni prispevek, ki komu olajša življenjske razmere: dodeliti, prejemati podporo; zvišati podporo / socialna podpora 3. publ. kar omogoča, podpira določeno dejanje, aktivnost: kljub široki politični podpori ni zmagal / imeti, uživati podporo ljudstva / dajati podporo tem prizadevanjem podpirati 4. kar komu kaj olajšuje, mu pomaga; opora: pri njej ni dobil podpore / on je njegova edina podpora / bil mu je v veliko podporo 5. glagolnik od podpreti: te naprave so potrebne zaradi podpore ◊ grad. mesto, kjer je gradbeni element podprt ♪
  15.      podpóren  -rna -o prid. (ọ̄) 1. ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podporni stebri; podporno tramovje je začelo popuščati / podporno mesto gredi / nosilna krila in podporne smuči jadralnega letala ♦ grad. podporni zid zid, ki preprečuje premik zemlje, materiala 2. nanašajoč se na gmotno pomoč: razdeljevanje podpornih sredstev / podporni sklad; ustanoviti podporno društvo / vrsto let je bil podporni član tega društva ♪
  16.      podpórnik  -a m (ọ̑) 1. podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira: postavljati podpornike; določiti razdaljo med podporniki; betonski podporniki ♦ grad. mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj 2. kdor komu gmotno pomaga: umetnik je imel nekaj bogatih podpornikov; podpornik društva / podporniki naprednega gibanja ♪
  17.      pòdpovpréčnost  -i ž (ȍ-ẹ̑) lastnost, značilnost podpovprečnega: podpovprečnost igralcev je bila zelo očitna ♪
  18.      podrást  -i in -í ž (ȃ) rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem: posekati podrast; gozd je redek, skoraj brez podrasti; gosta, nizka podrast / macesnov gozd z bujno podrastjo rušja in sleča ♪
  19.      podrásti  -rástem in -rásem dov. (á) 1. zrasti pod čim drugim: grmovje je podrastlo pod hrasti / v gozdu je že vse podrastlo 2. ekspr. ponovno zrasti: brada in brki so mu podrastli podráščen -a -o: gozd je zelo podraščen ♦ anat. podraščen jezik; prim. podrasel ♪
  20.      podráščati  -am nedov. (á) 1. rasti pod čim drugim: grmovje podrašča gozd 2. ekspr. rasti, odraščati: vol hitro podrašča // ponovno rasti: brada je že začela podraščati podraščajóč -a -e: podraščajoča trava ♪
  21.      podrešétina  tudi podrešêtina -e ž (ẹ̑; ȇ) agr. kar se izloči pri čiščenju (žita) skozi rešeto: uporabiti podrešetino za krmo ♪
  22.      podréti  -drèm in -dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je vame in me skoraj podrl; na prehodu za pešce ga je podrl avtomobil povozil, poškodoval // ekspr. ustreliti, ubiti: podreti medveda; podrl je več sovražnikovih vojakov / podrl ga je strel iz puške 2. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: plaz je podrl vse hiše v vasi; kozolec so podrli; most se je podrl / podreti skladovnico drv / streha na hiši se je podrla // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podreti zidarski oder / podreti šotor / podreti stojnice 3. sparati: podreti obleko / podreti jopico 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: podreti ravnotežje / podreti komu upanje, veselje; brezoseb. v njej se je nekaj podrlo 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: podrl je ves učinek nastopa; podreti komu ugled // redko razveljaviti: podreti pogodbo; podreti zaroko 6. ekspr. čustveno zelo prizadeti: žalostna novica ga je podrla / skrbi so jo skoraj podrle ● ekspr. že kozarec vina ga podre hitro se opije; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. podreti rekord preseči; vulg. veliko žensk je že podrl spolno občeval z njimi; otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. ne grem, pa če se svet podre nikakor ne grem podŕt -a -o: podrt zid; podrto drevo; upanje še ni podrto ♪
  23.      podŕgniti  -em dov., tudi podrgníla (ŕ ȓ) 1. premakniti kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: podrgniti s čevljem po tleh; podrgniti s krtačo; podrgniti se po glavi / žival se je podrgnila ob plot // z drgnjenjem očistiti, osnažiti; odrgniti: podrgni malo še tla; podrgni si čevlje 2. premikajoč se tesno dotakniti: pri obračanju je avto podrgnil ob ograjo; sveže popleskano je, pazite, da se ne podrgnete 3. s potegljaji po površini odstraniti: podrgni blato s podplatov; podrgniti drobtinice z mize / podrgniti na kup zdrgniti / podrgniti fižol v pehar 4. z drgnjenjem nanesti na površino: podrgniti ribe s česnom; podrgniti pred pečenjem meso s soljo ♪
  24.      podŕsati  -am dov. (ȓ) premakniti (sem in tja) po čem z dotikanjem: podrsati z lokom po strunah / previdno podrsati ranjenca k robu skale // premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsal ob ograjo; s komolcem podrsati ob koga podŕsati se drsajoč se spustiti: podrsati se po bregu v dolino; podrsati se po eni nogi ● ekspr. iskali so zamrznjeno mlako, da bi se malo podrsali drsali ♪
  25.      podrsávanje  -a s (ȃ) glagolnik od podrsavati: podrsavanje z nogo je izdajalo zadrego / slišati je bilo ropotanje in podrsavanje / slišalo se je starčevsko podrsavanje / podrsavanje vrvi ◊ rad. motilni pojav, ki ga povzroča zelo počasi se spreminjajoča hitrost premikanja gramofonske plošče ali magnetofonskega traku ♪

   8.094 8.119 8.144 8.169 8.194 8.219 8.244 8.269 8.294 8.319  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA