Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (694-718)



  1.      ščina  -e ž () grški jezik: uči se grščino / obvladal je latinščino in grščino staro grščino
  2.      ški  -a -o prid. () nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričeskobot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
  3.      škokatóliški  -a -o (-ọ̑) pridevnik od grkokatolik: grškokatoliški duhovnik
  4.      štvo  -a s () miselnost, kultura starih Grkov: vpliv grštva
  5.      grtánčen  -čna -o (á) pridevnik od grtanec: grtančna kost
  6.      grtánec  -nca m (á) nar. goltanec: Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev (Prežihov)
  7.      grúča  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina: na dvorišču se zbirajo gruče vojakov; gosta gruča ljudi, otrok, ovc, drevja / ljudje so stali v gručah po cestah 2. redko gruda: tolči gruče na njivi ◊ čeb. zimska gruča v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; petr. gruča skupina kristalov
  8.      grúčast  -a -o prid. (ú) podoben gruči: na nebu so bili gručasti oblaki / gručast kruh ♦ geogr. gručasta vas vas, pri kateri so hiše na kupu in razporejene brez reda
  9.      grúčav  -a -o prid. (ú) gručast: gručava snov
  10.      grúčema  prisl. (ū) redko v gručah, skupinah: ljudje stojijo gručema
  11.      grúčica  -e ž (ú) nav. ekspr. manjšalnica od gruča: gručica prijateljev / gručice prsti
  12.      grúčiti se  -im se nedov.) ekspr., redko zbirati se, kopičiti se: na nebu so se gručili temni oblaki; okrog njega se radi gručijo otroci
  13.      grúda  -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala ● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovinaagr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
  14.      grúdast  -a -o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudahgeogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude
  15.      grudàt  -áta -o prid. ( ā) redko grudast: grudata zemlja
  16.      grúdav  -a -o prid. (ú) grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava
  17.      grúden  -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz
  18.      grúdi  -i ž mn. () 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud
  19.      grúdica  -e ž (ú) manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic
  20.      grúdičast  -a -o prid. (ú) poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled
  21.      grúditi  -im nedov.) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki
  22.      grúdje  -a s () nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje
  23.      grúdnat  -a -o prid. () redko grudast: grudnata zemlja
  24.      grugrú  medm. () posnema glas goloba, grlice: grugru, grugru, se oglaša golob
  25.      grúh  -a m () nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot

   569 594 619 644 669 694 719 744 769 794  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA