Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (6.719-6.743)


  1.      nèkázen  -zna -o prid. (ȅ-á) knjiž. 1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost 2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo po nekaznem obrazu ∙ knjiž., redko nekazen pritlikavec iznakažen ♪
  2.      nekóliko  prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe ♪
  3.      nèkrítičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni kritičen: nekritična ocena filma / imeti nekritičen odnos do česa / zavajati nekritične ljudi / nekritično posnemanje nèkrítično prisl.: nekritično sprejemati pripombe; nekritično uporabiti gradivo ♪
  4.      nekrópola  -e ž (ọ̑) arheol. grobišče: najti, odkriti nekropolo; rimska, slovanska nekropola / zgodovinski prikaz nekropole ♪
  5.      néktar  -ja m (ẹ̑) 1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja // knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača: natočil si je tega nektarja / nektar življenja 2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu: izločati nektar; čebele nabirajo nektar ♪
  6.      nèkultúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni kulturen: primitivna, nekulturna plemena / surov, nekulturen človek / težko se je znašel v grobem, nekulturnem okolju / nekulturna postrežba; nekulturno izražanje, vedenje nèkultúrno prisl.: nekulturno govoriti ♪
  7.      nèkúrjen  -a -o prid. (ȅ-ú) pog. ki ni ogrevan: nekurjen prostor; garaža je nekurjena ♪
  8.      nèlép  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) 1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek; nelep obraz; nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled 2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen v tisti nelepi aferi // evfem. grd, slab: ukvarjal se je z nelepimi mislimi; nelepa zgodba nèlepó 1. prislov od nelep: nelepo govoriti o njem; nelepo se vesti 2. evfem., v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelepo je, da mu ne pomagaš; nelepo je bilo, da ji nisi povedal ♪
  9.      nèlépost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nelepega: nelepost njenega obraza / ekspr. nelepost take kritike / knjiž. Vsi njih grehi, neleposti in celo grozote se rode iz slabosti (J. Vidmar) ♪
  10.      ném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
  11.      nèmálo  prisl. (ȅ-á) ekspr. 1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah 2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje ♪
  12.      nemíren  -rna -o prid., nemírnejši (í ȋ) 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči ∙ ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen 3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren // ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba 4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde // ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje 5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje nemírno prisl.: srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati ♪
  13.      nemírnež  -a m (ȋ) ekspr. nemiren, razigran človek, zlasti otrok: le s težavo je miril male nemirneže / evfem. fantje sosednje vasi so bili znani nemirneži razgrajači, pretepači // nestalen, neuravnovešen človek: med njimi je bilo tudi nekaj nemirnežev, na katere se ni bilo mogoče zanesti / biti večni nemirnež ♪
  14.      nemírnica  -e ž (ȋ) ekspr. nemirna, razigrana ženska, zlasti otrok: kar naprej se je jezil nad malima nemirnicama ♪
  15.      nèmóč  -í ž (ȅ-ọ̑) stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose ♪
  16.      nèmôčen  -čna -o prid. (ȅ-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči ∙ nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju ♪
  17.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  18.      nèmorálnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nemoralnega: očitati komu nemoralnost / nemoralnost takega ravnanja / zagrešil je več nemoralnosti nemoralnih dejanj / zaiti v nemoralnost ♪
  19.      némškonacionálen  -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na nemški narod, zlasti v avstroogrski monarhiji: nemškonacionalno stališče / nemškonacionalne organizacije ♪
  20.      nemškútar  -ja m (ȗ) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: bil je zagrizen nemškutar ♪
  21.      nènačŕten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje nènačŕtno prisl.: nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno ♪
  22.      nènadkriljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika nènadkriljívo prisl.: nenadkriljivo igrati ♪
  23.      nènasíten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek ♪
  24.      nènasitljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna 2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci ● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko ♪
  25.      nèobdélan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni obdelan: neobdelane in nepognojene njive; neobdelano zemljišče / zidovi iz neobdelanih kamnov / raziskovanje neobdelanega gradiva / publ. turistično neobdelano področje ♦ les. neobdelani les ♪

   6.594 6.619 6.644 6.669 6.694 6.719 6.744 6.769 6.794 6.819  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA