Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (5.844-5.868)



  1.      malinják  -a m (á) 1. agr. nasad malin: delati v malinjaku 2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka
  2.      malínje  -a s () malinovo grmičevje: na poseki raste malinje
  3.      malínovje  -a s (í) malinovo grmičevje: na poseki raste malinovje
  4.      málo  prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič 2. izraža majhno količino ali mero a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dušika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal // ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo 3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli? 4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna 5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo 6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo 7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka ● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo
  5.      málodanè  prisl. (á-) knjiž. skoraj: igra je malodane pri kraju; malodane vsi so proti
  6.      málonémški  -a -o prid. (-ẹ́) zgod. nanašajoč se na politično gibanje za združitev Nemcev brez Nemcev v Avstro-Ogrski: malonemški načrt združenja nemških držav okoli Prusije / malonemška stranka
  7.      malopríden  -dna -o prid., maloprídnejši (í ) 1. ekspr. ničvreden, malovreden: malopriden človek; malopriden sin / zabavati se z malopridnimi ženskami vlačugami, prostitutkami / sovražil je pokvarjenost malopridnega sveta / zašel je na malopridno pot 2. zastar. ki ne daje veliko koristi: ob poti raste malopridno grmovje
  8.      malôra  in malóra -e ž (; ọ̑) nar. zahodno, v zvezah: podjetje je šlo v maloro je propadlo; poslati koga v maloro zelo grobo ga zavrniti
  9.      máloslikóven  -vna -o prid. (-ọ̄) fot. nanašajoč se na uporabo filmskega traku širine 35 mm: maloslikovni fotografski aparat; maloslikovni projektor; maloslikovna kamera / v sedanjem času se je zelo razvila maloslikovna fotografija / maloslikovni format format posnetka z mero 24x36 mm
  10.      málostanovánjski  -a -o prid. (-) grad., nekdaj nanašajoč se na stanovanje, ki obstoji samo iz kuhinje, sobe in pritiklin: malostanovanjske hiše
  11.      málta  -e [t in lt] ž () gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta ♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa
  12.      maltáza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj sladnega sladkorja v grozdni sladkor: maltaza črevesnega soka
  13.      maltón  -a m (ọ̑) grad. toplotnoizolacijski material iz malte in nasekljane slame: plast maltona; podlaga za pod iz maltona
  14.      maltretíranje  -a s () knjiž. grdo ravnanje, trpinčenje: po dolgem zasliševanju in maltretiranju so ga odpeljali v zapor
  15.      maltretírati  -am nedov. () knjiž. grdo ravnati s kom, trpinčiti: maltretirati delavce, jetnike, podrejene
  16.      malvázija  in malvazíja -e ž (á; ) 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazija je dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
  17.      malvázijec  in malvazíjec -jca m (á; ) redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca
  18.      máma  -e ž (á) v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babicaekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane
  19.      mánce  mánc ž mn. () igr., v zvezi z igrati se, iti se, loviti se loviti se (slepe miši): z otroki se igra mance; na igrišču smo se šli mance / otroci so lovili mance ∙ ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito
  20.      mandarína  -e ž () južno drevo ali grm s kratkopecljatimi listi in belimi cveti v šopih ali njen pomaranči podoben sad: kupiti kilogram mandarin; mandarine in pomaranče
  21.      mándelj  -na in -dlja [dǝl] m (á) 1. sad mandljevca, zlasti njegovo jedrce: jesti, lupiti mandeljne; praženi, sesekljani mandeljni ♦ bot. grenki mandelj ki ima zelo grenka jedrca, Amygdalus communis var. amara 2. nav. mn. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: odstraniti mandeljne; vnetje mandeljnov
  22.      mándeljnovec  -vca [dǝl] m (á) drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: nasad mandeljnovcev
  23.      mándljevec  -vca m (á) drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: cvetoči mandljevci; nasad mandljevcev
  24.      mandóla  -e ž (ọ̑) muz., nekdaj mandolini podobno glasbilo z nižjim tonskim obsegom: igrati na mandolo
  25.      mandolína  -e ž () glasbilo hruškaste oblike s strunami, na katere se brenka s ploščico: brenkati, igrati na mandolino; zvoki mandoline / peti ob spremljavi mandoline

   5.719 5.744 5.769 5.794 5.819 5.844 5.869 5.894 5.919 5.944  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA