Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (5.776-5.800)


  1.      lúštkan  -a -o prid. (ȗ) pog., ekspr. čeden, ljubek: sosedova punčka je pa res luštkana / prav luštkane igračke prodajajo ♪
  2.      lútka  -e ž (ȗ) 1. majhna figura, ki predstavlja človeka, žival, za uprizarjanje iger: gledališče je dobilo nove lutke; igrati z lutkami; hodi, premika se kot lesena lutka / gledališče ročnih lutk / pog. gledati lutke lutkovno predstavo // slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: on je v tej igri samo lutka; okupatorjeve lutke; vlada lutk 2. figura, ki predstavlja človeka zlasti v naravni velikosti: lutka v izložbi, trgovini / moška, ženska lutka / demonstranti so zažgali lutko / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti 3. redko igrača, ki predstavlja deklico; punčka: šivala je oblekico za svojo lutko; igrati se z lutko; lutka iz celuloida, gumija / kupiti lutko v narodni noši / obraz kot lutka lep, okrogel, toda brezizrazen; pren., ekspr. dekle je njegova lutka, igračka za kratek čas ● slabš. biti lutka v diktatorjevih rokah ravnati, delati po njegovih zahtevah; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblači ◊ nav. mn., geol. lutka različno oblikovan apnenčast skupek v puhlici; gled. animirati lutko; filmska lutka ki nastopa v lutkovnih filmih; ročna lutka ki se natakne na prste roke; senčna lutka od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; viseča lutka ali lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil ♪
  3.      lútkica  -e ž (ȗ) manjšalnica od lutka: igra se z lutkico ♪
  4.      lútnja  -e ž (ū) muz., nekdaj glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu: brenkati, igrati na lutnjo; lutnja in harfa ♪
  5.      lútnjar  -ja m (ȗ) nekdaj kdor igra na lutnjo: kraljevi trobentač in lutnjar ♪
  6.      lúžnat  -a -o prid. (ȗ) kem. alkalen, bazičen2: lužnata raztopina / lužnat okus grenek, trpek ♪
  7.      mácelj  -clja m (á) redko bat, bet, kij: z macljem je tolkel po sekiri, dokler se grča ni razklala // macola: komaj je vihtel macelj ♪
  8.      macêsnov  -a -o prid. (é) nanašajoč se na macesen: macesnov les / macesnov gozd / macesnova tla v koči / macesnova goba ♦ bot. macesnov goban užitna goba z zlato rumenim klobukom, rastoča pod macesni, Suillus grevillei ♪
  9.      mačák  -a m (á) knjiž., ekspr. mačji samec; maček: sosedov tigrasti mačak ♪
  10.      mačè  -éta tudi máče -ta s (ȅ ẹ́; á) ekspr. mlada mačka, mucka: mačka z mačeti; otrok se je igral kot mače // mačka: mače je prijazno drgnilo hrbet ob njegov gleženj ● ekspr. tole mače bom že ukrotil, je rekel dekle ♪
  11.      máčeha  -e ž (á) 1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha // ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha 2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh ◊ bot. divja mačeha divja vijolica ♪
  12.      máček 1 -čka m (á) 1. mačji samec: maček leži na peči; naš maček rad lovi miši; maček mijavka, praska, prede; črn maček; urno kakor maček je splezal na drevo; pren., ekspr. pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati // domača žival, ki lovi miši; mačka: dobro bi bilo, da bi imeli kakega mačka pri hiši; prišel je potiho kot maček 2. ekspr., navadno s prilastkom izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški: pravi maček moraš biti, da se lahko znajdeš v gori predpisov; ta je previden, star maček, zato bo že pazil, da ne bo nasedel; novinec med starimi mački 3. redko krzno (okrog vratu): ima nov plašč z mačkom 4. star. sidro: spustiti mačka; vzdignili so mačka in odpluli 5. priprava z zobom, z zobmi za prijemanje, ustavljanje: spustiti mačka (pri saneh) in stopiti nanj; z mačkom obračati hlode; z mačkom odtrgati goreči del strehe 6. nekdaj usnjena mošnja za denar, ki se nosi za pasom: imeti polnega mačka; v mačku je imel veliko denarja ● ekspr. tudi jaz imam takega mačka, je rekel revolver; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog., ekspr. tristo mačkov, tako ne bomo prišli nikamor izraža podkrepitev trditve; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; star. tak je kot suščev maček zelo izčrpan od spolnega izživljanja; nizko reži se kot pečen maček zelo ◊ agr. maček drog z na notranji strani nasekanim kavljem za ruvanje hmeljevk; mont. maček priprava za ustavljanje rudniških vozičkov; navt. maček sidro s štirimi ali več kraki; petr. apneni maček lehnjak; strojn. maček priprava s škripcem ali vitlom, ki se premika po žerjavnem mostu ali po kakem drugem tiru na žerjavu ♪
  13.      máčica  -e ž (ā) 1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču; mlade mačice; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica 3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice ♦ bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic // vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic 4. ekspr., redko večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku ♪
  14.      máčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči ● ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču) ◊ bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka máčje prisl.: mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu ♪
  15.      máčka  -e ž (ȃ) 1. domača žival, ki lovi miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče; prišel je potiho kot mačka; nižje pog. siten kakor breja mačka; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka // mačja samica: mačka ima mlade; mačka je skotila mladiče; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade 2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal 3. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ ● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti ◊ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka ♪
  16.      máčkica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od mačka: mačkice se igrajo; dekle se je kot mačkica privila k fantu ♪
  17.      máčkovina  -e ž (á) nar. grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi; iva: posekati mačkovino / butara iz mačkovine ♪
  18.      mádež  -a m (ȃ) 1. umazano mesto, umazanija na čem: na obleki se mi je napravil velik madež; odstraniti madeže s tapet; krvni madež; madež od olja; madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo; sredstvo za čiščenje madežev odstranjevanje / na morju so se pojavili veliki oljni madeži / obraz brez madeža peg, črnih pik; pren. očistiti ekonomske odnose fevdalnih madežev 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez madeža; oprati s svojega imena madež; očitek je vrgel grd madež nanj; to je bil madež v njenem značaju ◊ fot. napaka na fotografskih izdelkih zaradi nepazljivega ali nečistega dela ♪
  19.      madison  -a [méd-] m (ẹ̑) skupinski ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati madison // skladba za ta ples: zaigrali so madison ♪
  20.      madrón  -a m (ọ̑) nar. krčevite bolečine v trebušnih organih: zgrabil ga je madron / umreti od madrona ♪
  21.      madrónščica  -e ž (ọ̑) bot., navadno v zvezi navadna madronščica rastlina s črtalasto suličastimi listi in rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Linaria vulgaris ♪
  22.      madžáriti  -im nedov. (ā ȃ) madžarizirati: madžariti Hrvate in Slovake na Ogrskem ♪
  23.      madžarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem; obmejne vasi se madžarizirajo ♪
  24.      madžarón  -a m (ọ̑) slabš. pripadnik nemadžarskega naroda, zavzemajoč se za madžarizacijo: zagrizen madžaron ◊ zgod. madžaron na Hrvatskem, sredi 19. stoletja pristaš hrvatsko-ogrske stranke ♪
  25.      madžárstvo  -a s (ȃ) državna in politična pripadnost k Madžarski: koristi madžarstva / v ogrski polovici Avstrije je imelo madžarstvo glavno vlogo ♪

   5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA