Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (551-575)



  1.      grmíčav  -a -o prid. (í) grmičast: grmičava rast rastline / grmičav svet
  2.      grmíček  -čka m () manjšalnica od grmič: brinov grmiček / grmiček vijolic ♦ bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža
  3.      grmíčevje  -a s () majhno, nizko grmovje: tu raste le redka trava in bodičasto grmičevje; nizko, okrasno grmičevje / skriti se v grmičevju
  4.      grmíčje  -a s () majhno, nizko grmovje: ob poti je raslo gosto grmičje; okrasno, šipkovo grmičje
  5.      grmíšče  -a s (í) svet, porasel z grmovjem: melioracija grmišč in pašnikov
  6.      mje  -a s () redko grmovje: izginil je med drevjem in grmjem; gosto grmje
  7.      grmljáva  -e ž () redko grmenje: nevihta z bliski in grmljavo
  8.      grmljávica  in mljavica -e ž (; ) 1. oddaljeno, komaj slišno grmenje: bliski in grmljavica / grmljavica topov 2. nar. vzhodno grmenje: bobneča grmljavica
  9.      grmòt  -ôta m ( ó) zastar. grmenje: oglasil se je votel grmot / grmot motorjev
  10.      grmóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na grm ali grmovje: grmovna vegetacija ♦ gozd. grmovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo do višine grmovja
  11.      grmóvje  -a s (ọ̑) več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem
  12.      movka  -e ž () zool. velika južnoameriška strupena kača, Lachesis
  13.      grmóvnat  -a -o prid. (ọ̑) porasel z grmovjem: grmovnat svet
  14.      grmóvnica  -e ž (ọ̑) vrtn. lesnata rastlina, ki raste v obliki grma: obrezovanje grmovnic
  15.      grmóvščica  -e ž (ọ̑) zool. ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh, Phylloscopus sibilatrix
  16.      grmúša  -e ž (ú) zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik: grmuše in golobi
  17.      grmúšelj  -šlja m (ú) redko grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj
  18.      gròb  grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobóvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh ( ó) prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu // pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka // ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot jearheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
  19.      grób  -a -o stil.prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim 2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade 3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako ◊ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo gróbo tudi grobó prisl.: igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka gróbi -a -o sam.: na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani
  20.      gróbanica  -e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo
  21.      gróbanje  -a s (ọ̑) glagolnik od grobati: grobanje trt / grobanje krompirja
  22.      grobár  -ja m (á) 1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti 2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo
  23.      grobárka  -e ž (á) ženska oblika od grobar
  24.      grobárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na grobarje: grobarski poklic / ob pogrebu so plačali še grobarsko pristojbino
  25.      grobárstvo  -a s () opravljanje grobarskega poklica: prevzel je grobarstvo v bližnjem mestu

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA