Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (5.376-5.400)


  1.      krváv  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kri: a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje ● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil ◊ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; med. krvava griža griža s krvavim blatom; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum krvávo 1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel ♪
  2.      krvoskrúnstvo  -a s (ȗ) spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma: zagrešiti krvoskrunstvo; vzrok za krvoskrunstvo / živeti v krvoskrunstvu ♪
  3.      krvožêljnost  -i ž (é) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoželjnega: krvoželjnost tigrov / slabš. polaščala se ga je krvoželjnost ♪
  4.      ks  [kś] medm., klic psu napadi, zgrabi: ks, ks, daj ga! ♪
  5.      ksantípa  -e ž (ȋ) slabš. zlobna, prepirljiva (zakonska) žena: ksantipa mu je grenila življenje / oženil se je s pravo ksantipo ♪
  6.      ksero...  ali ksêro... prvi del zloženk (ȇ) nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kserografija; kserokopija / kseroizpis in ksero izpis ♪
  7.      ksêroks  -a m (ȇ) tisk. kserograf: kupiti kseroks; neskl. pril.: kseroks kopija ♪
  8.      kseroksírati  -am nedov. in dov. (ȋ) izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku: fotografirati in kseroksirati / kseroksirati dokumente ♪
  9.      ksilít  -a m (ȋ) petr. premog, v katerem je lesna zgradba jasno vidna, lesni premog: v kupu lignita je tudi nekaj ksilita ♪
  10.      ksilofón  -a m (ọ̑) muz. glasbilo z lesenimi ploščicami, na katere se udarja z lesenima paličicama: igrati na ksilofon ♪
  11.      ksilolít  -a m (ȋ) grad. zmes lesne moke, žganega magnezita, raztopine magnezijevega klorida za pode ♪
  12.      ksilolíten  -tna -o prid. (ȋ) grad. ki je iz ksilolita: ksilolitni tlak ♪
  13.      kšèft  kšêfta in kšéft -a m (ȅ é; ẹ̑) nižje pog. trgovska dejavnost, trgovanje, ki prinaša navadno večji dobiček: ima smisel za kšeft / naredil je dober kšeft kupčijo // delo, opravek: ta kšeft mu ne gre od rok ♪
  14.      kúcelj  -clja m (ú) nar. zahodno grič, vzpetina: na kuclju je stala cerkev ◊ alp. nižja skala z zaobljenim vrhom ♪
  15.      kúga  -e ž (ú) 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi // ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga ● publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev ◊ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil ♪
  16.      kúhati  -am nedov. (ú ȗ) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj ● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo ◊ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi kúhati se ekspr. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom ∙ rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih ♦ gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb ♪
  17.      kúhinja  -e ž (ú) 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi 2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele // ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje ◊ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja ♪
  18.      kujón  -a m (ọ̑) pog. grdoba, porednež: takemu kujonu ne moreš zaupati; vražji kujon / to je pa star kujon / kot nagovor nikar se ne izgovarjaj, kujon kujonasti ♪
  19.      kúk  -a m (ȗ) nar. grič, hrib: povzpel se je na kuk ♪
  20.      kúka  -e ž (ū) nar. primorsko, navadno v zvezi kuko biti, zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; kozo biti ♪
  21.      kukálnik  -a m (ȃ) majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledati skozi kukalnik ♪
  22.      kukálo  -a s (á) 1. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče: gledati, opazovati skozi kukalo; lepo izdelano kukalo / gledališko kukalo // ekspr. daljnogled sploh: čez ramo je imel obešeno kukalo 2. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo: pogledal je skozi kukalo, kdo je zunaj ♪
  23.      kukáva  -e ž (ȃ) geogr. večja kraška kotanja z navadno navpičnimi stenami ♪
  24.      kukavíčnica  in kúkavičnica -e ž (ȋ; ú) nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in cveti v grozdih ali klasih, Orchidaceae ♪
  25.      kúkú  medm. (ȗ-ȗ) 1. posnema glas kukavice: kuku, kuku, se oglaša kukavica iz gozda 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kuku, tukaj sem ♪

   5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA