Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (519-543)



  1.      grlàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ekspr. na enem koncu zožen: grlata dolina; grlate hruške 2. redko grlén: grlat smeh
  2.      lce  -a s () manjšalnica od grlo: opazoval je rjavo rdeče grlce taščice
  3.      len  -lna -o prid. () nanašajoč se na grlo: grlni del žrela / pel je z grlnim ženskim glasom ♦ lingv. grlni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk; teh. grlni mikrofon mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti
  4.      grlén  -a -o prid. (ẹ̑) ki prihaja iz grla: slišal je nizke grlene krike; grlen smeh
  5.      grléti  -ím nedov. (ẹ́ í) ekspr. oglašati se z grlenim glasom: golobi, grlice grlijo; pren. deklice so veselo grlele
  6.      lica  -e ž (ŕ) golobu podobna ptica z rdečimi nogami: grlice grulijo; drobna grlica; smeje se kot grlica; pren., ekspr. v prvih klopeh so sedele same mestne grlice
  7.      ličji  -a -e prid. () nanašajoč se na grlice: grličja pesem / grličje gnezdo
  8.      grlína  -e ž (í) 1. viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: potrepljal je vola po grlini 2. nar. zarasel kup zemlje: Okoli jablan so grline, kjer lahko sedeš (M. Kranjec)
  9.      liti  -im nedov. () zastar. objemati: grlila je dete in jokala
  10.      grlíti  in liti -im nedov. ( ŕ) oglašati se z grulečim glasom: nekje v bližini so veselo grlile prebujajoče se ptice / zastar. grlil ji je o svoji ljubezni prijazno, dvorljivo govoril
  11.      lj  -a m () nar. grča: gramofon vrešči čez Kristusov trg kakor nabrušena žaga na grlju (D. Lokar)
  12.      grlján  in grljàn -ána m (; á) nar. belokranjsko vrat (pri steklenici): zelo ozek grljan
  13.      grljánka  -e ž () agr. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi: odstraniti mezdro iz posušenih grljank
  14.      grljevíca  -e ž (í) nar. smolnata trska, poleno za razsvetljavo: gospodinja je vtaknila grljevico v čelešnik
  15.      lo  -a s (ŕ) 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli; v grlu ga je dušilo; kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom / ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi // sprednji, srednji del vratu: prerezal mu je grlo; stisniti koga za grlo / ribja kost se mu je zataknila v grlu 2. najožji del predmeta: steklenico je prijel za grlo in pil; grlo žarnice / škornji so mu bili pretesni v grlu med stopalom in golenico 3. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slaba cesta je ozko grlo za tamkajšnji turizem; obrtniška dela so ozko grlo v gradbeništvu; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz vsega grla, na vse grlo izraža visoko stopnjo glasnosti: zavpil je na vse grlo; iz vsega grla je zaklical ● ekspr. do grla sem že sit tega dela zelo; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. poplakniti grlo kaj popiti; ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; ekspr. nastaviti komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; ekspr. strah ga je grabil, stiskal za grlo zelo se je bal; ekspr. vse je pognal, spravil po grlu zapravil s pijačo, zapil; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil
  16.      grlorézec  -zca m (ẹ̑) ekspr., redko morilec, zločinec: bil je vodja grlorezcev
  17.      lovka  -e ž (ŕ) med. davica žrela: pri grlovki se dihalne poti včasih nevarno zožijo
  18.      m  -a m, mn. tudi grmóvi () nižja lesnata rastlina, ki se že pri tleh močno razrašča: iz skalne razpoke je pognal grm; skriti se za grm; okrasni, parkovni grm; grm z belimi cveti / brinov, jasminov, leskov grm / pri okopavanju so pazili na krompirjeve grme ∙ to ne raste za vsakim grmom tega ne dobiš povsod; ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari
  19.      grmáča  -e ž (á) redko 1. grm: brinova grmača 2. grmada: plamen grmače
  20.      grmáda  -e ž (ā) 1. velik kup lesa, določen za gorenje: iz suhih vej je zložil grmado in jo zažgal / grmade po gorah so naznanjale, da se bliža sovražnik kresovi, stražni ognji // v srednjem veku smrtna kazen s sežigom na takem kupu: obsojen je bil na grmado / proglašena je bila za čarovnico in sežgali so jo na grmadi 2. velik kup, navadno nametanih, neurejenih stvari: na mizah so ležale grmade blaga / oblaki so se kopičili v grmado // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prebral je grmado knjig; pojedel je celo grmado tort in piškotov
  21.      grmádast  -a -o prid. (ā) podoben grmadi: grmadasti oblaki / ekspr. komaj je spravil svoje grmadasto telo skozi vrata
  22.      grmáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na grmado: že od daleč se je videl grmadni ogenj / opazoval je grmadne kope oblakov grmadaste / ekspr., redko na mizo je položil grmaden kup bankovcev velik, ogromen
  23.      grmádenje  -a s (ā) glagolnik od grmaditi: grmadenje skal pod ledenikom / grmadenje gradiva za članek
  24.      grmáditi  -im nedov.) spravljati v grmado, na kup: hudourniki grmadijo skale v dolini; na nebu se grmadijo oblaki / v svoji razpravi kar grmadi podatke grmáditi se nabirati se v veliki količini: po mizah so se grmadile steklenice; v skladiščih se grmadijo zaloge / ekspr. nad njegovo glavo se grmadijo skrbi / na drugi strani reke se grmadijo strmi hribi
  25.      grmádnost  -i ž () ekspr., redko lastnost, značilnost grmadnega: grmadnost oblakov / prestrašil se je grmadnosti nove učne snovi

   394 419 444 469 494 519 544 569 594 619  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA