Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (4.626-4.650)


  1.      kalkulátor  -ja m (ȃ) žarg. računski stroj: integrator in kalkulator ♪
  2.      kálo  -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
  3.      kalokagatíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih idealna skladnost med lepim in dobrim ♪
  4.      kalorifêr  -ja m (ȇ) teh. električna priprava, iz katere piha topel zrak za ogrevanje prostorov: sobni kalorifer ♪
  5.      kalóta  -e ž (ọ̑) 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom ◊ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod ♪
  6.      kálus  -a m (ȃ) med. tkivo, ki se razvije na zlomljenem delu kosti: vezivni kalus // agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjeni ploskvi stebla ali veje ♪
  7.      kalvíl  -a m (ȋ) agr. zelo okusno belo, rumeno ali rdeče jabolko koničaste oblike ♪
  8.      kám  prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo ● ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove ♪
  9.      kamambêrski  -a -o prid. (ȇ) 1. gastr., v zvezi kamamberski sir mehki sir v obliki hlebčka s plesnijo na površini: fina aroma kamamberskega sira 2. agr., v zvezi kamamberska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju kamamberskega sira: bela, modra kamamberska plesen ♪
  10.      kaméja  -e ž (ẹ̑) um. poldrag kamen z reliefno podobo: ogrlica iz kamej; prstan s kamejo / rimska kameja ♪
  11.      kaméla  -e ž (ẹ̑) 1. afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama: beduini s kamelami / dolga karavana kamel 2. etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: pustna kamela ♪
  12.      kamélija  -e ž (ẹ́) zimzelen okrasni grm ali lončnica z usnjatimi, bleščečimi se listi in belimi ali rdečimi cveti: rdeča kamelija; šopek kamelij ♪
  13.      kámen  -mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira // kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material 2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši 3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro 4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve ● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; žarg., um. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ◊ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki je v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju ♪
  14.      kamenáta  -e ž (ȃ) nekdaj (grajska) soba s kaminom: pusta, neprijazna kamenata ♪
  15.      kámenčkati se  -am se tudi kámenčkati -am [mǝn] nedov. (ā) igrati se otroško igro, pri kateri se kamenčki izmenično mečejo v zrak in se spet lovijo: dečki so se žogali in kamenčkali ♪
  16.      kámenje  tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni ● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo ♪
  17.      kámera  -e ž (ȃ) optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak: snemati s kamero; brnenje kamer / rabi se samostojno ali s prilastkom: filmska, snemalna kamera; 35-milimetrska kamera; podvodna kamera za snemanje pod vodo; televizijska kamera ki sprejeto sliko spremeni v televizijski signal // elipt., publ. snemanje (s kamero): nagrado za kamero je dobil XY / kot označba avtorstva kamera XY // redko (fotografski) aparat: vstaviti film v kamero / fotografska kamera ● publ. igralka je spet stopila pred kamere spet je začela igrati v filmu, na televiziji ◊ film. asistent kamere; čuvar kamere; hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; objektiv kamere; fot. boks kamera; zrcalna kamera; maloslikovna, polaroidna kamera ♪
  18.      kamílica  -e ž (ȋ) nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice // posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic // čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami ◊ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis ♪
  19.      kamín  -a m (ȋ) 1. vzidana peč z odprtim kuriščem: greti se, sedeti pri kaminu; v kaminu so gorela velika polena; širok marmornat kamin; polica nad kaminom / angleški kamin // nižja, manjša sobna peč: zakuriti v kaminu / sobni kamin 2. nar. zahodno dimnik: omesti kamin 3. alp. strma razpoka v skalovju z vzporednima stenama: gvozditi po kaminu; navpičen kamin ♪
  20.      kamínast  -a -o prid. (ȋ) alp. podoben kaminu: kaminasta grapa / kaminasti žleb širši žleb s položnim dnom ♪
  21.      kamínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od kamin: greti se ob kaminčku / sobni kaminček / preplezati skozi ozki kaminček ♪
  22.      kamnár  -ja m (á) 1. nav. ekspr. kdor dela v kamnolomu: minerji in kamnarji / nabrežinski kamnarji 2. redko kamnosek: kamnarji obdelujejo velike granitne bloke ♪
  23.      kámnat  -a -o prid. (ȃ) 1. poln kamenja: kamnat svet; kamnata zemlja / kamnata cesta, pot 2. star. kamnit: kamnata ograja; kamnate stopnice kámnato prisl.: kamnato sive oči ♪
  24.      kamnolòm  -ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen: delati v kamnolomu; izčrpan, opuščen kamnolom / granitni kamnolom ♪
  25.      kamnomèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. grad. plast večjih kamnov za utrditev brega, nasipa, opornika: narediti, položiti kamnomet 2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja ♪

   4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA