Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gr (444-468)



  1.      grgráti  -ám nedov.) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec
  2.      grgràv  -áva -o prid. ( á) podoben grgranju: grgrav glas
  3.      grgrávec  -vca m () redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo
  4.      grgútati  -am nedov. (ū) redko gruliti: v veži grgutajo grlice
  5.      gríč  -a m (í) nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grnavkreber, navzgor
  6.      gríča  -e ž () nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica: bukova, kostanjeva griča
  7.      gríčast  -a -o prid. (í) gričevnat: razgledoval se je po gričasti deželi
  8.      gríček  -čka m () manjšalnica od grič: povzpel se je na griček; zeleni griček za vasjo
  9.      gričevít  -a -o prid. () gričevnat: opazoval je gričevito pokrajino
  10.      gričévje  in gríčevje -a s (ẹ̑; í) v zaključeno celoto povezani griči: hribi prehajajo tu v gričevje / Dolenjsko gričevje
  11.      gričévnat  in gríčevnat -a -o prid. (ẹ̑; í) ki ima veliko gričev: gričevnat svet; gričevnata pokrajina
  12.      gričévnik  in gríčevnik -a m (ẹ̑; í) nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  13.      gríčkast  -a -o prid. () ki ima veliko gričkov: gričkasta pokrajina
  14.      gríf  -a m () mitol. žival s ptičjo glavo in krilatim telesom četveronožca ali kače; grifon: krilati konji in grifi / v grbu so imeli grifa
  15.      grifón  -a m (ọ̑) 1. mitol. žival s ptičjo glavo in krilatim telesom četveronožca ali kače: v grbu je upodobljen grifon 2. lov. večji lovski pes s košatimi obrvmi, navadno sive barve z rjavimi lisami
  16.      gríkar  -ja m () zool. ptica pevka s kratkim, debelim kljunom; kalin
  17.      grìl  tudi gríl gríla m ( í; í) 1. nižje pog. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah; ščurek: po bajti je kar mrgolelo grilov; drži se, kot bi grile jedel 2. nar. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren
  18.      grílček  -čka m () 1. nar. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren, murenček: zbezal je grilčka iz luknjice 2. zool. majhna ptica pevka z rumeno zelenim perjem in kratkim kljunom, Serinus canaria serinus
  19.      grílec  -lca m () nar. majhna ptica pevka z rumeno zelenim perjem in kratkim kljunom; grilček: grilci in kanarčki
  20.      grilírati  -am nedov. in dov. () gost. peči v grillu: grilirati zrezke grilíran -a -o: grilirane čebulice
  21.      gríll  tudi gríl -a [gril] m () gost. električna ali plinska pečica za pečenje na žaru ali ražnju: v grillu pečeno meso
  22.      grimása  -e ž () nav. ekspr. nenaravne, spačene poteze obraza: delati grimase; obraz se mu je v grozi spačil v bolestno grimaso; komična grimasa; grimasa strahu; opazoval je grimase na obrazih poslušalcev // nenaraven, spačen obraz: izpod šminke se reži njena starčevska grimasa; igralec si je izmislil nenavadno grimaso
  23.      grínja  -e ž () nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove; pršica: živino napadajo uši in grinje; žuželčje grinje
  24.      grínjavost  -i ž () agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice; pršičavost: grinjavost čebel
  25.      grínt  -a m () bot. rastlina z obrobnimi jezičastimi in notranjimi cevastimi cveti v koških, Senecio: masleni grint

   319 344 369 394 419 444 469 494 519 544  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA